Mošemane le Phukubje
Home | Written stories | Multilingual stories | Mošemane le Phukubje

Written stories

Mošemane le Phukubje

Author

Wendy Hartmann

Illustrator

Natalie Hinrichsen

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Go kile gwa ba le mošemanyana yo a bego a dula polaseng kgauswi le motse o mongwe. O be a dula le mmagwe, tatagwe le sesiagwe. Bohle ka lapeng ba be ba na le mešomo ya go kgethega yeo ba bego ba e dira. Wa gagwe mošomo e be e le go hlokomela dinku.

Mesong ye mengwe le ye mengwe o be a eya le dinku lešokeng. Gona fao dinku di be di eja mabjang le dimela. O be a di hlokomela letšatši ka moka.

Go be go na le maswika le dithokgwa mafelelong a lešoka. Ke mo go bego go dula diphukubje, efela mošemane yo o be a netefatša gore dinku ga di batamele mo maswikeng. Mathapama a mangwe le a mangwe o be a iša dinku polaseng gore di bolokege.

A boy is taking his sheep over over a green African field.

Ge mošemane a tšwile le diku, sesiagwe o be a eya motseng go rekiša merogo le mae a go tšwa polaseng. Kua mmarakeng o be a bolela le batho ka moka.

“Ka mehla sesi o ba le batho bao a bolelago le bona,” a realo mošemanyana ka letšatši le lengwe. “O na le bagwera ba bantši mola nna ke se na le o tee. Ke fa nageng, ke noši, letšatši le lengwe le le lengwe. Ga go na motho yo ke bolelago le yena.” O lebeletše dinku tša gagwe a hemela godimo.

Morago ga go nagana kudu ka ga se a dira leano. “Ke a tseba gore ke tla dira eng,” a realo. “Ke tla goeletša ka re phukubje! Batho bohle ba tla tla go nthuša. Ke tla ba botša gore phukubje e boetše dithokgweng. Ke tla ba thuša go e tsoma. Ke tla ba le batho ba ke bolelago le bona. Re tla bolela ka dinku le diphukubje le dilo tše dingwe.”

O ile a leka leano la gagwe ka letšatši le lengwe. O ile a thoma go goeletša a kitimela motseng.

“Phukubje! Thušang!” a goeletša ka go hlabeletša.

Batho ba mo kwele ge a goeletša gomme ba kitima ba ya go mo thuša. Ba tlile ba swere maswika le dipatla; le maswielo le dipete. Ba tlile le se sengwe le se sengwe seo ba bego ba ka se hwetša gore ba tle go rakediša phukubje.

Phukubje e be e se gona. Mošemane o ba boditše maaka. Efela batho ba be ba sa tsebe ka ga se. Morago ga go putuka sebakanyana, batho ba bangwe ba ile ba šala gore ba bolele le mošemane. Se se ile sa mo thabiša kudu.

“Ke gopola gore ke tla dira se gape,” a realo morago ga gore batho bohle ba sepele. “Go bile bose go ba le batho ba ke bolelago le bona.”

Ge a goroša dinku gae bošego bjoo, lapa la gabo le be le kwele ka ga go goeletša ga gagwe a nyaka thušo gomme ba mo kgopela gore a ba botše seo se diregilego.

“Ke kwele seo ka ralepaka,” a realo tatagwe.

“Ke be ke le motseng gomme ka bona batho ba kitima go ya go thuša,” a realo mmagwe.

“Naa o be o tšhogile?” gwa botšiša sesiagwe.

Mošemane a napa a ba botša tšohle ka ga phukubje, gomme bjalo a oketša maaka kudu.

Morago ga beke e tee mošemane o ile a boeletša seo a se dirilego. O ile a goeletša a kitimela motseng. “Phukubje! Thušang! Etlang ka pela.”

Batho ba mo motseng ba ile ba kitima gape go ya go mo thuša. Le gabjale ga se ba hwetša phukubje. Bjale ba ile ba nyaka go tseba gore go direga eng.

“Ga re bone mehlala,” yo mongwe a realo.

“Le dinku tša gago ga di bonale di tšhogile,” yo mongwe a realo.

Batho ba motseng ga se ba dula nako ye telele ya ba ba a ngunanguna ba lebile gae.

Go ile gwa fihla letšatši leo ka lona mošemane a bonego sebopego se sepela kgauswi le maswika. O bone ditsebe tše pedi tša go ema le mosela o motelele. O bone boya bja mmala wa silibera le boso mokokotlong. Pelo ya gagwe e ile ya betha ka maatla. E be e le phukubje, e be e batamela kgauswi le dinku gannyane-gannyane. Gabjale o ile a goeletša kudu.

“THUŠANG! THUŠANG! Phukubje! Etlang ka pela.”

Ge a kitimela motseng go hwetša thušo, a bona phukubje e loma e tee ya dinku tša gagwe. O ile a boela morago a kitimela mohlapeng wa gagwe, a dutše a goeletša. Efela ga go yo a ilego a tla go mo thuša.

The jackal is about to bite one of the sheep with the boy is running frantically towards them.

Phukubje e ile ya swara kwana gomme ya kitimela dithokgwaneng tša maswikeng le yona. Dinku di ile tša tšhoga kudu gomme tša tšhaba. Go tšere mošemane diiri tše dintšhi gore a di hwetše a di tliše gae.

O rile go fihla gae a belaela kudu, “Ga go motho yo a tlilego go nthuša. Ke nyakile go gobala. Nku e tee e gobetše gomme kwana e tšerwe ke phukubje. Gabjale phukubje e be e le gona ka nnete efela ge ke goeletša ga go motho le o tee yo a ntheeleditšego.”

“Gabjale?” gwa botšiša tatagwe. “O ra bjang ge o re gabjale?”

Mošemanyana o ile a swanela go bolela nnete. Tatagwe o be a befetšwe kudu.

“Nka se go otle,” a realo. “Go se go ye kae o tla bona gore go direga eng ka batho ba go bolela maaka.”

“Eng?” gwa botšiša mošemane.

“Go bonolo,” a realo tatagwe. “Ge batho ba ka tseba gore o boletše maaka, ba ka se sa tsoga ba go tshephile, le ge e le gore o tla be o bolela nnete ka nako yeo. Ga go motho yo a tshephago motho wa go bolela maaka.”

Seo e bile kotlo ye kgolo go mošemane. Ga go motho yo a ilego a hlwa a sa tshepha seo se bolelwago ke mošemane yo mo motseng.