Thutlwa le phukubje
Home | Written stories | Multilingual stories | Thutlwa le phukubje

Written stories

Thutlwa le phukubje

Author

Nicky Webb

Illustrator

Simphiwe Mangole

Translator

Mpho Masipa

Kgale go ile gwa ba le thutlwa le phukubje ya ditsebe tša mankgagane gomme e le bagwera ba makgonthe. Bobedi bja bona ba be ba kgona go utswa kudu gape ba fetša nako ye ntši ba dira bobe.

Ka letšatši le lengwe Phukubje o be a swerwe ke tlala. “Etla, mogwera,” a realo go Thutlwa. “A re tshele noka re ye go utswa dijo tše dingwe polaseng yela.”

“Ke kgopolo ye botse!” a realo thutlwa a itatswa melomo. “Ke duma legapu la bose.”

Thutlwa le phukubje ba tshela noka. Phukubje ya itshwareletša molaleng o motelele wa thutlwa ka maatla ka ge e sa tsebe go rutha.

Ka mošola wa noka, phukubje ya bohlale ya phula lešoba legoreng la polasa ka meno a yona a bogale. Gomme phukubje le thutlwa ba šwahla legora ba utswa dijo ka mošola. Phukubje e utswitše mae a mahlano sekgotleng sa kgogo gomme thutlwa ya sohla temo ya lethese. Thutlwa ya re e sa thoma ka legapu la bose ke ge phukubje e emišetsa nko lefaufaung gomme ya goeletša.

“Ššššš,” a realo thutlwa a tshwela phukubje ka diripana tša legapu.

“O ra goreng, ‘ššššš’?” gwa botšiša phukubje e iphumula maledu. “Ka mehla ge ke fetša goja ke a opela. Ke setlwaedi sa ka.”

“Gona, nkemele ke fetše legapu la ka,” a realo thutlwa. “Go sego bjalo rapolasa o tlo go kwa gomme a tla fa a re koba.”

Phukubje e be e lapišitšwe ke go ema. Ya emišetša nko ya yona lefaufaung gape gomme ya thoma go opela, “Owoooooooo!”

Rapolasa o be a eja dijo tša matena ge a ekwa phukubje e lla. O kitimetše ka ntle ka patla ya gagwe ye kgolo. Phukubje ya mmona a etla gomme, ka ge e na le lebelo, ya tšwa ka lešoba la legora, ya sobelela pele rapolasa a e bona.

Thutlwa wa batho, ka lehlakoreng le lengwe, o be a phatlaladitše maoto a pele a ipshina ka go feleletša legapu. O rile go bona rapolasa a etla, a leka go emelela gore a tšhabe, efela a kgolega a wela fase.

“O se ke wa tsoga o nkutsweditše!” a goeletša rapolasa, a betha thutlwa ka patla ya gagwe.

Mafelelong ge thutlwa a kgonne go tšhaba, ke ge a rurugile mmele ohle gomme a befeletšwe phukubje. E ile ya kolakoletša e eya nokeng fao phukubje e bego e robetše gona ka tlase ga sethokgwa.

“O mogwera o mongwe!” thutlwa ya hlaba lešata, e tsoša phukubje. “Ke leboga go opela ga gago ka gobane ke bethilwe go feta.”

“O se befelwe,” a realo phukubje. “Ke go boditše gore ka mehla ge ke fetša dijo ke a opela. Bjale a re tshele noka re boele gae.”

Phukubje a itshwareletša molaleng wa thutlwa gomme ya tsena ka gare ga noka gore e putle. Thutlwa ya re go fihla fao noka e išago fase kudu ya re, “Ke ya go hlapa bjale. Ke a swa ebile ga ke ipshine morago ga go bethwa.”

“O ka se ke!” a realo phukubje a lebeletše thutlwa ebile a tomotše mahlo. “Ge o ka sobelela ka meetseng ke tlo nwelela! Ga ke kgone go rutha!”

“Efela ke swanetše go hlapa,” a realo thutlwa. “Ke setlwaedi sa ka.” Gomme thutlwa a sobelela ka meetseng. Phukubje ya tseremetša le go ragaraga ka marofa a yona.

“Thuša! Thuša! Ke a nwelela!” phukubje ya lla.

Thutlwa o be a befedišitšwe ke go bethwa ga yona, efela a kwela phukubje bohloko ge a phaphasela ka meetseng. Phukubje e be e le mogwera wa gagwe. Thutlwa ya tsenya hlogo ka meetseng gomme ya e diriša go nametša phukubje molaleng wa yona. Phukubje ya gohlola le go kgamega gomme ya itshwareletša ka maatla molaleng wa thutlwa.

Ge ba fihla ka mošola wa noka, phukubje a nagana ka seo a se dirilego mogwera wa gagwe. “Thutlwa?” a realo ka lentšu la tlase.

“Ee, Phukubje,” gwa fetola thutlwa.

“O ntshwarele ka fao ke go swerego ka gona. Ke a bona gore se o ntirilego sona ke ka lebaka la gore o be o lefeletša bobe bjo ke go dirilego bjona,” a realo Phukubje.

Thutlwa a dumela ka hlogo. “Go bjalo,” a realo. “Ke be ke itefeletša.”

“Ntshwarele,” a realo phukubje.

Gomme, phukubje le thutlwa di ithutile gore o swanetše go swara ba bangwe ka fao o nyakago go swarwa ka gona, gomme go tloga letšatšing leo, ba dira bjalo. Gomme, le lehono e sa le bagwera ba makgonthe.

E ba le boitlhamelo!

Morago ga go bala Thutlwa le phukubje, bolela le bana ba gago ka ga ka fao ba ratago go swarwa ke bagwera ba bona ka gona gomme o diriše ditšhišinyo tša bona go ngwala lenaneo mmogo la go bitšwa, ditsela tše 10 tša go ba mogwera wa mmakgonthe.