Pela ya ditšhila
Home | Written stories | Multilingual stories | Pela ya ditšhila

Written stories

Pela ya ditšhila

Author

Joanne Bloch

Illustrator

Heidel Dedekind

Translator

Mpho Masipa

Dumi wa Pela o be a kaname, mpa ya gagwe ya boya e oretše letšatši godimo ga leswika la papetla le legolo. O be a potuma ge a ekwa go khwikhinyega. Ka botšwa, a bula leihlo le letee. Dipelana tše pedi di be di sepelela kgauswi.

“IUWWWW!!!” yo mongwe wa tšona a realo ge ba feta kgauswi le leswika ka polokego. “Pela yela e na le monkgo o MOBE!” Ba khwikhwinyega gape ba kitima.

Dumi a hemelana, gomme a boka ntšhi ye e bego e fofa kgauswi le tsebe ya gagwe. “Ga se nnete!” a nagana. “Ga go yo a nkwešišago.”

Ke nnete. Dumi o na le monkgo o mobe ka gobane o be a le ditšhila. O be a le ditšhila ka gobane ga se a ka a hlapa le gatee, gomme go be go se yo a tsebago gore ke ka lebaka la eng go le bjalo. Nnete ke gore, Dumi o be a tšhaba meetse. Ka nako ye e sale lesea, o ile a wela ka bodibeng bja leraga bjo bogolo ka hlogo. Dumi o be a sa kgone go rutha, efela ka mahlatse, buti wa gagwe o ile a mo goga ka maoto a morago. E sa le go tloga letšatši leo, Dumi ga a sa nyaka go ba kgauswi le meetse. Ge dipela tše dingwe di eya go hlapa bodibeng mesong ye mengwe le ye mengwe, Dumi o ya go khuta ka sethokgweng ka setu. Ga go yo a bego a kgona go fetola monagano wa gagwe ka ga meetse – e paletše le mmagwe!

Go fetile matšatši – go be go fiša kudu ka selemo, gomme go se na pula. Ditšhila tša Dumi di ile tša oketšega kudu. Boya bja gagwe bo be bo tshotshoma bo bopile leraga, gomme a nkga gampe. Godimo ga fao, o be a latelwa ke dintšhi tše dintši gohle mo a yago. Dumi o be a sa rate se, efela, o be a itira e ke ga a na taba.

Mesong ye mengwe, bagolo ba mo motseng ba ile ba ya go bolela le Dumi. Ba emetše kgojana, gomme Dumi a ba bona ba swere dinko gomme ba nyaka moya.

“O re swarele, Dumi,” ba realo, “efela bjalo ka ge o tseba ke kgale pula e sa ne. Go na le dintšhi tše dintši. Dintšhi di rata ditšhila, gomme o na le ditšhila, ka fao dintšhi di a go rata! Dintšhi tše ka moka di tlo re lwatša … Go kaone o tloge mo motseng wo.”

Dumi wa batho! O tla dira bjang? Ka manyami, a tloga ka setu. O ile a sepela, a ba a sepela. Phišo e ile ya oketšega ge letšatši le namelela leratadimeng le letalalerata la go taga. Hlogo ya gagwe e be e le boima, gomme maoto a gagwe a le bohloko kudu! Mafelelong a kwa gore a ka se sa kgona go ya pele.

“Ke hloka moriti!” a realo a lebelela ka mathoko. Ga go na mehlare ye mentši karolong ye ya naga, efela a bona mohlare wa meetlwa o monnyane kgauswinyana. Ka go nanya, Dumi a hlotša a ya mohlareng o monnyane. O kaname ka tlase ga ona gomme a swarwa ke boroko.

Go fetile diiri tše dintši. Dumi o ile ka boroko a se bone le ge ledimo le thoma marung. Letšatši le nyameletše. Leratadima le ile fifala. Moya wa thoma go tonya gomme go tonya gwa oketšega, efela pela ya go lapa ya se tsoge. Mafelelong pula e ile ya thoma go tšhologa.

Dumi o ile a tsoga. Mmele wa gagwe o be o pharwa ke marothi a magolo a pula! Motseng wa dipela, dipela ka moka tša khuta ka tlase ga maswika a magolo ge pula e ena. Efela, ga go mo a ka khutago fa! Mathomong, e rile ge Dumi a bona le go kwa pula, a goeletša, a lla, a pshikologela ka bolong ya boya. “Thušang!” a goeletša. “Nthušeng!” Efela le dintšhi di be di tlogile, gomme Dumi o be a le tee.

Gomme gwa direga selo sa go se tlwaelege. Ge pula ya go tonya e rothela mmeleng wa gagwe, Dumi o ile a lemoga gore o kwa bose. A lokologa ka go nanya, gomme ka moragonyana, a ba a bula mahlo. “Pula e botse,” a realo, “gomme e dira monkgo o mobose mo nageng!” Ka morago Dumi o ile a emelela, a bula molomo gore a nwe marothi a pula. “Le ona a bose!” a realo ka makalo. O thabile kudu a ba a thoma go bintšha leoto la gagwe le go thwantšha menwana ya gagwe.

Ka yona nako yeo Dumi a retologa, gomme a bina ge a boela motseng wa dipela, a tšama a opela: “Pula! Pula! Ke rata pula! Pula! Pula! Pula!”

Dumi a fihla motseng ge letšatši le dikela. Dipela tše dingwe ga se tša mmona – ka moka di be di khutetše pula ka tlase ga mswika a magolo. Dumi o be a se na taba. O tlwaetše go phela a le tee, efela, o ikwele a thabile kudu! O laletše ka matlakala a mmalwa, a gagabela ka tlase ga sethokgwa gomme a swarwa ke boroko gape.

Ge Dumi a tsoga, pula e be e khutše gomme naga e le botse go sa fiše. E rile ge letšatši le hlaba, gwa tšwelela mmetse wa maloba a mapinki a go taga ge a khukhuša.

“Agaa!” a realo, a lebelela gohle.

Ka nako yeo, dipela tše dingwe tša tla go yena. Di be di le tseleng yago ya bodibeng go hlapa. Ba makaditšwe ke go bona Dumi wa go nkga bose, wa go hlweka gape yo moswa!

“Dumi! Go diregile eng?” bohle ba botšiša ba mo dikologile. Efela go na le gore a bolele, Dumi a thoma go thwantšha menwana, a bintšha le leoto la gagwe … ke ge a thoma go bina le go opela gape. Dipela ka moka le tšona tša bina le go opela, ge di labile bodibeng: “Pula! Pula! Re rata pula! Pula! Pula! Pula!”

E ba le boitlhamelo!

Efa bana ba gago matlakala a magolo a pampiri gomme o šišinye gore ba thale diswantšho tša ka fao Pela Dumi a ikwelego ka gona ka ga meets mathomong goba mafelelong a kanegelo – goba ka moka ga tšona!