Umlimi nomndeni wakhe | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Umlimi nomndeni wakhe

Written stories

Umlimi nomndeni wakhe

Author

Shasha Seakamela

Illustrator

Johann Strauss

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Kgalekgale kua Limpopo, go ile gwa dula rapolasa o mongwe le lapa la gagwe – tonki ya gagwe, kolobe ya gagwe, mpša ya gagwe, katse ya gagwe le mokoko wa gagwe. Ka moka go be go phelwa botse polaseng. Pula e ile ya emiša go na ka letšatši le lengwe gomme gwa hlokega meetse. Merogo e ka se sa nošetšwa gomme ga go sa na meetse a go nwa.

Rapolasa o ile a bitša tonki ya gagwe, kolobe, mpša, katse le mokoko. “Re swanetše go hudugela lefelong la go ba le meetse,” a realo. Ka moka ba ile ba sepela. Rapolasa o ile a tloga le dilwana tša gagwe tše mmalwa ka mokotleng. Ba sepetše mmogo tseleng ya lerole ba šalane morago. Kgotšho-kgotšho! Kgatha-kgatha! Šuu-šuu! Hauu-hauu! Ngauu-ngauu! Le Konkokoro-nkoo!
Farmer and family 1

Tseleng ya go ya lefelong la go ba le meetse, rapolasa le diphoofolo tša gagwe ba kopane le legokobu. Legokobu le ba lebeletše ge ba sepela gomme la sega.

“Kwaaa! kwaaa! Nkane le sepela ka maoto le na le tonki? Ge nkabe ke le lena, ke be ke tla namela tonki,” a realo legokobu a sega a fofa. “Kwaaaa! Kwaaaa!”

Rapolasa o ile a nagana ka se sebakanyana. Ka morago o ile a nagana go namela tonki. O ile a namela tonki gomme diphoofolo tše dingwe tša sepela ka morago ga gagwe. Kgatha-kgatha! Šuu-šuu! Hauu-hauu! Ngauu-ngauu! Le Konkokoro-nkoo!

Gateetee ba ile ba kopana le moswe.

“Howaa! Howaa! Ga o swabe,” moswe a botša rapolasa a le gare a dula gabotse gore a ba lebelele.“O ka namela tonki o le tee? Lebelela gore kolobe ya gago e lapile bjang? Nko ya yona e rotha sethitho.” Moswe o ile a sega pele a nyamelela ka legaeng la gagwe, “Howaa! Howaa!”

Rapolasa o ile a ema a nagana ka seo se boletšwego ke moswe. O ile a lebelela kolobe gomme a re e namele tonki le yena.

“Fofa, Kolobe! Fofela mokokotlong wa tonki,” a realo rapolasa. Gomme kolobe ya fofa gomme ya dula ka morago ga rapolasa mokokotlong wa tonki. Ba ile ba tšwela pele go sepela. Kgatha-kgatha! Hauu-hauu! Ngauu-ngauu! Le Konkokoro-nkoo!

Mafelelong rapolasa o ile a bona noka, efela e be e sa le kgole kudu.

“Re tla ya kua,” a realo a šupa. Diphoofolo ka moka di dumetše gomme tša tšwela pele go sepela go fihlela di hlakana le phukubje.

“Haauauaua! Haauauaua!” gwa lla phukubje. “O rapolasa yo mobe. Nkane wena le kolobe ya gago le nametše tonki le le tee? Lebelela gore mpša ya gago e lapile bjang. E a hemelana. Katse ya gago le yona e goga maoto. Gomme lebelela mafofa a mokoko wa gago, ka moka a lepeletše,” phukubje ya realo e nyamelela ka sethokgweng, e sasega, “Haauauaua! Haauauaua!”

Rapolasa o ile a swaba gomme a tlelwa ke monagano wa gore ka moka ba namele mokokotlong wa tonki. O ile a hutela molaleng wa tonki.

“Fofa, Mpša! Fofela godimo ga kolobe,” a realo rapolasa. Gomme mpša ya fofela kolobe ye e dutšego mokokotlong wa tonki, ka morago ga rapolasa.

“Fofa, Katse! Fofela godimo ga mpša,” a realo rapolasa. Gomme katse ya fofela mpša ye e dutšego godimo ga kolobe ye e dutšego mokokotlong wa tonki, ka morago ga rapolasa.

“Fofa, Mokoko! Fofela godimo ga katse,” a realo rapolasa. Gomme mokoko wa fofela godimo ga katse, ye e dutšego godimo ga mpša ye e dutšego godimo ga kolobe ye e dutšego mokokotlong wa tonki, ka morago ga rapolasa.

Ba sepetše mo tseleng. Kgatha-kgatha, kgatha … kgatha, kgatha … kgatha! Ba be ba batametše noka, efela gabjale tonki e be e lapile kudu.
Farmer and family 2

Gateetee, mmutla o ile a ema pele ga bona.

Mmutla o ile a ba lebelela a re, “Kriiiiii! Kriiiiii! O rapolasa yo šoro. Tonki ye e dirile eng gore e kwešwe bohloko ka tsela ye? Kua ke tšwago gona, bohle ba swarwa ka botho.” Ka morago, “Kriiiiii! Kriiiiii!” a realo mmutla pele a nyamelela ka sethokgweng.

Rapolasa o ile a nagana ka ga seo se boletšwego ke mmutla. O ile a ikwa gampe. Rapolasa o be a nyaka go bolela se sengwe ka ga dilo tšohle tše a di boditšwego mo tseleng, efela mmutla o be o šetše o nyameletše.

Ka morago ga dikgato tše dingwe tše mmalwa, tonki e ile ya ema ka bjako, ya kwatama ka dikhuru. Mokoko o ile wa konkoretša wa fofa. Katse e ile ya ngautša ya fofela tlase. Mpša e ile ya goba ya kitima. Kolobe e ile ya šutša ya pshikologela mmung.

Rapolasa o ile a fologa tonki gomme a ema a ingwaya hlogo. O ile a lebelela tonki ya gagwe ya go swarwa ke lenyora gomme a ya go e nyakela meetse. Rapolasa o be a nagana ka dilo tšohle tše a di boditšwego ge yena le diphoofolo tša gagwe ba dutše ba sepela. O naganne a ba a nagana a ipotša gore a ka se sa tsoga a dirile seo a se botšwago. O tla naganiša ka seo pele gomme a bone ge eba go maleba go dira seo. O tla botša le diphoofolo tša gagwe ka seo se boletšwego gomme mmogo ba tla akanya gore ba dire eng.

Rapolasa o ile a bitša tonki ya gagwe, mpša, katse le mokoko gomme bohle ba dula moriting wa mohlare o mogolo wa morula. Ba rile ge ba dutše fao, rapolasa a kgopela tshwarelo go tonki.

Go tloga letšatši leo e bile bagwera ba bagolo. Gape go tloga letšatši leo, rapolasa o swere diphoofolo tša gagwe ka moka ka botho.

 

E ba le boitlhamelo!

Hlohleletša bana ba gago go bopa rapolasa wa ka kanegelong le diphoofolo tša gagwe ba diriša Plastisine goba tege ya go bapala. Ka morago o bale kanegelo gape ge bana ba le gare ba diriša baanegwa ba Plastisine/tege ya go bapala go diragatša kanegelo.