Tšhengwana ya Mna Shabalala | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Tšhengwana ya Mna Shabalala

Written stories

Tšhengwana ya Mna Shabalala

Author

Wendy Hartmann

Illustrator

Jiggs Snaddon-Wood

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Mna Shabalala o be a dula seripeng se segolo sa naga. O be a na le ngwako o mobotse, moapola, dikgogotshadi le serapana sa merogo.

Moapola o be o le o mogolo kudu. Makala a ona a matelele a be a fihla ka tšhengwaneng, ebile a feta leboto, a putla ka gare ga tšhemo a fihla le ka morago ga leboto. Ge go be go na le diapola, di be di hwibila, di jega ebile di le bose. Ka nako ye nngwe go be go eba le diapola tše dintši kudu ka moo a sa tsebego gore a dire eng ka tšona.

Dikgogotshadi tša gagwe di mo file mae a magolo a matsotho a methobe ye serolane bjalo ka letšatši. O be a sa kgone goja mae ka moka ao a bego a beela ke dikgogotshadi tša gagwe, ka fao a mangwe a ile a thwathwaša gomme a ba le dikgogo tše dintši go feta tša bohle mo toropong.

Serapana sa merogo se na le dilo tša botse tša go jewa le tša go apewa, efela ka nako ye nngwe go be go eba le maphotse, mafela, matsapane a mantši kudu le merogo ye mengwe.

Mr-Shabalala's-Garden-1Efela Mna Shabalala e be e se monna wa go loka kudu. O be a sa rate ge batho ba swara dilo tša gagwe. O be a sa rate ge batho ba mo kgopela dilo tša gagwe. O be a sa rate go abelana dilo le batho. O be a befelwa kudu ge motho a be a ka sepela kgauswi le motse wa gagwe le tšhengwana ya gagwe. Ka fao Mna Shabalala o be a se na bagwera.

Dilo tše dingwe di be di mmefediša ka fao a hlabe lešata. Ge batho ba be ba dutše moriting wa moapola ka tšhemong ka morago ga lebota, ba be ba bolela ba sega ebile ba dira lešata le lentši. Ge diapola di be di wela fase ka morago ga lebota la gagwe, bana ba be ba di topa. Ba be ba raloka, ba eja diapola gomme ba dira lešata le lentši. Ka nako ye nngwe dikgogo tša gagwe di be di šwahla ka lešoba la legora. Ge di šwahlile di be di beela mae ka tšhemong ka morago ga lebota. O ile a kwa basadi ba bolela ge ba hwetša mae gomme a tseba gabotse gore ba tla tšea mae a gagwe ba ya le ona gae. Efela go feta tšohle, ka nako ye nngwe mošemanyana o be a fela a kokota lebating a kgopela dipeu go tšwa serapaneng sa gagwe sa merogo.

Ka letšatši le lengwe Mna Shabalala o be a befetšwe kudu ka fao a ilego a tšea sephetho sa gore o ile go emiša batho bohle gore ba se hlwe ba mo tshwenya. O tšere saga ya gagwe a ripa makala ka moka ao a bego a lekelela lebotong.

“Bjale,” a re, “ga go sa na yo a tla dulago moriting a dira lešata. Ga go yo a ka utswago diapola tša ka.”

O ile a thiba lešoba la legora gore dikgogotshadi tša gagwe di se šwahle.

“Bjale,” a re, “ga go sa na yo a tla hwetšago le go utswa mae a ka.”

O be a befetšwe kudu ka fao a ilego a epa serapana sa gagwe sa merogo.

“Bjale,” a re, “ga go sa na yo a tla tlago a kokota lebating la ka a kgopela dipeu. Ke tla ba le khutšo gwa hlokega lešata ka ge go ka se be le yo a ntshwenyago goba a nkutswetšago.”

Ga se gwa feta sebaka se setelele pele go eba le diapola tše dintši mohlareng. Tše dingwe di ile tša thoma go bola le go nkga. Go be go na le dikgogotshadi tše dintši, matsuane le mae. Mna Shabalala o be a se na merogo ka ge go be go se na serapana sa merogo.

Efela go be go na le selo se sebe go feta tšeo. Go be go itše tuu ka fao Mna Shabalala a ilego a rengwa ke hlogo. Ka nako ye nngwe ge go homotše kudu gomme go se na lešata le gatee, go kwagala modumo kudu. Mna Shabalala wa Modimo, o be a sa tsebe gore a direng ka setu se. O ile a bula lebati la ka pele a goeletša kudu go no re a dire lešata.

Batho ba ile ba kitimela ngwakong wa gagwe ka lebelo.

“Naa bothata ke eng?”

“Naa o gabotse?”

“Kgane o ikgobaditše?”

“Naa re ka go thuša?”

“Ke … ke …” Mna Shabalala o be a sa tsebe gore a reng. Le ge a be a le yo mobe a sa loka, bohle ba ile ba tla go hlola ge eba ga a na mathata. Ba be ba nyaka go bona fela ge e ba o nyaka thušo.

“Ke … ke …” gomme Mna Shabalala a itshola gomme a thoma go lla. “Tshwarelo hle,”a re. “Ke kgopela tshwarelo.”

Mr-Shabalala's-Garden-2“Re kgopela gore o re swarele ge re dirile lešata moriting wa mohlare,” yo mongwe a realo.

“Re swarele ge re ile ra tšea diapola,” bana ba realo.

“Re kgopela tshwarelo ka ge re ile ra tšea mae,” a realo mosadi.

“Aowa, aowa, aowa hle,” a realo Mna Shabalala. “Ke a tseba gore ke phošo ya ka. Ke be ke inaganela ebile ke se na mekgwa. Efela bjale ke na le diapola tše dintši, dikgogotshadi tše dintši, matsuane le mae, efela ke hloka serapana sa merogo. Bjale, ke kgopela gore ka moka le tsene ka fa gare gomme ke le abele tšohle.”

Go tloga letšatšing leo Mna Shabalala o ile a abelana ka tšohle. O tshepišitše le gore makala a moapola a tla gola a tshela lebota gomme o tla tlogela le lešobana la dikgogotshadi le matsuane legoreng. O ile a myemyela ka lethabo ge bohle ba fetša go sepela, e sego ka gobane a abelane ka tšohle, efela ka gobane bjale go na le mašata a lethabo ka ntle.

Ka lebelo Mna Shabalala o ile a lemoga gore o sa ntše a hloka serapana sa merogo. Ka nako yeo go be go kwagala koti koti ya boleta lebating la gagwe la ka pele. O butše lebati gomme a hwetša e le mošemanyana.

“Agaa,” a re, “ke wena mošemane wa go fela a kgopela dipeu ka mehla.”

“Ee,” gwa realo mošemane, “efela ke a tseba gore ga o sa na serapana sa merogo gabjale. Naa nka go thuša go se dira?”

Gomme ke lekga la bobedi letšatšing leo, Mna Shabalala a sekasekiša meokgo ka mahlong a gagwe. Efela gabjale e be e le megokgo ya lethabo.