Thukile wa Sethotho
Home | Written stories | Multilingual stories | Thukile wa Sethotho

Written stories

Thukile wa Sethotho

Author

Wendy Hartmann

Illustrator

Jiggs Snaddon-Wood

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Kgale lesogana leo le bego le bitšwa Thukile le be le dula le mmago lona ka ngwakong wo monnyane. Ba be ba hlaka kudu gomme mmagwe a tsenya tšhelete ka go rekiša mae a bego a bewa ke kgogo ya gagwe.

Thukile o be a tšwafa ebile a sa dire selo. Ka selemo o be a sekama moriting gomme marega a dulela mollo.

Mesong ya Mošupologo o mongwe, mmago Thukile o be a befetšwe a re, “Thukile, ge o sa ye go šoma gore o kgone go ithekela dijo, ke tla go koba ka mo ngwakong sa ruri.”

SillyThukile1

“Ke swanetše go dira se sengwe,” Thukile a realo. “Bjale mma o kwagala a befetšwe kudu.”

Ka Labobedi, Thukile o ile a kgopela mošomo go rapolase wa ka moše wa noka. Rapolase o kgopetše Thukile go lokiša legora la gagwe gomme a mo lefa ka dikhoine tša silibera tše mmalwa. Thukile o ile a fofišetša dikhoine godimo le fase gore a kgone go bona go phadima ga tšona letšatšing. Efela o ile a timetša dikhoine tšela ka moka pele a tshela noka.

“Aa mošemane wa setlaela,” a realo mmagwe, “nkabe o di tsenye ka potleng.”

“Eya,” a realo Thukile, “ka moso ke tla dira bjalo.”

Ka Laboraro, Thukile o ile a kgopela rapolase yo mongwe, “Naa nka go thuša ka dikgomo tša gago?”

“Ee,” a realo rapolase, “ke tla go lefa ka jeke ya maswi.”

Mafelelong a letšatši, rapolasa o file Thukile jeke ya maswi. Thukile o ile a e tsenya ka potleng ya jase go latela se boletšwego ke mmagwe. Tsorr! Tsorr! Tsorr! Maswi a ile a tšhologa gomme a fihla gae le jeke e se sa na selo.

“Thukile, moratiwa!” a realo mmagwe. “O be o swanetše go rwala jeke hlogong ya gago.”

“Go lokile,” a realo Thukile, “ka moso ke tla dira bjalo.”

Ka Labone, Thukile o ile a šomela mosadi wa go dira yokate. O ile a leboga Thukile ka yokate. E be e le ka setšhelong sa polastiki sa go bulega sa go phuthelwa ka lešela. Thukile o ile a rwala setšhelo hlogong bjalo ka ge mmagwe a mo laetše. Efela ge a fihla gae go be go šetše yokate ye nnyane ka setšhelong.

“Aa mošemane wa setlaela,” a realo mmagwe, “o be o swanetše go se swara ka diatla.”

“Eya!” a realo Thukile. “Ka moso ke tla dira bjalo.”

Ka Labohlano, Thukile o ile a šoma lepakeng. Monglepaka o ile a leboga Thukile ka go mo fa mpša. Thukile o ile a kuka mpša ka diatla tša gagwe gabotse a ya le yona gae. Go se go ye kae, mpša e ile ya thoma go ngwapa le go loma Thukile gampe ka moo a ilego a swanelwa ke go e tlogela.

Mmagwe o ile a re, “Ijoo, Thukile, nkabe o e bofe ka thapo molaleng gomme e go šale morago.”

“Go lokile,” a realo Thukile, “gosasa ke tla dira bjalo.”

Letšatši la go latela e be e le Mokibelo gomme Thukile o ile a ya go šomela raleselaga. O ile a lefa Thukile ka seripa sa nama ye botse. Thukile o tšere nama, a e bofa ka thapo a e gogobiša ka morago ga gagwe! Ge a fihla gae nama e be e senyegile.

“Ke ile go dira eng ka wena?” mmagwe a botšiša. “Gosasa ke Sontaga, gomme sejo se re tlago lalela ka sona ke khabetšhe fela. O be o swanetše go atha nama magetleng a gago.”

“Ka moso ke tla dira bjalo,” gwa fetola Thukile.

Ka Mošupologo, Thukile o šometše motho yo a ilego a mo leboga ka tonki. Thukile o ile a katana-katana, efela mafelelong a kgona go atha tonki magetleng a gagwe. O ile a ya gae a sepela ka go nanya.

Thukile o ile a feta ntlong ya monna wa mohumuhumi. Monna wa mohumi o be a na le morwedi o tee fela, efela ke mengwagangwaga a sa kgone go bolela. Gape ga se a ka a sega bophelong bja gagwe. Dingaka di rile o tla kgona go bolela gape ge feela a ka segišwa ke motho yo mongwe. Monna wa mohumi o ile a tshepiša gore motho yo a ka mo dirago gore a sege o tla mo nyala.

Mosetsana o be a lebeletše ka lefasetere ge Thukile a be a feta a athile tonki magetleng. Maoto a tonki a be a akaletše moyeng gomme a be a segiša ka mo e lego gore mosetsana yo o ile a iphetša ka disego. A napa a kgona go bolela gape ka bonako.

SillyThukile2

Monna wa mohumi o be a thabile kudu, gomme a phethagatša tshepišo ya gagwe – morwedi wa gagwe le Thukile ba ka nyalana. Thukile o ile a huma. O ile a dula ka ngwakong o mogolo le mosadi wa gagwe le mmagwe yo a ilego a tlogela go šoma. Le Thukile ga se a ka a hlwa a sa ithwalela eng goba eng gape.