Sopo ya mokgekolo | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Sopo ya mokgekolo

Written stories

Sopo ya mokgekolo

Author

Wendy Hartmann

Illustrator

Natalie and Tamsin Hinrichsen

 

Kgalekgale go be go na le mokgekolo yo a bego a rekiša sopo ye kaonekaonemmarakeng wa motse. E be e le sopo ya kgogo ya go fiša, ye bose. Mo motseng ga go yo a bego a tseba leina la mokgekolo yo. Ga go yo a bego a tseba mo a bego a dula. Gomme ga go yo a bego a tseba gore ke ka lebaka la eng sopo ya gagwe e be e na le tatso goba e fiša. Ga se nke ba nagana ka dilo tše. Ba be ba no reka sopo ba ja.

 

Mesong ye mengwe le ye mengwe mokgekolo o be a etla mmarakeng. O be a phela a rwele poto ye ntsho ye kgolo ya go tlala sopo ya kgogo hlogong ya gagwe gomme a dule le yona meriting ka tlase ga mohlare. Sopo e be e fela ka pela. Gomme o be a phuthela tšhelete ya gagwe ka tlhokomelo ka lešela, a e tsenya potleng ya gagwe, a bea poto ya go se be le selo hlogong gape gomme a sepela.

 

Go be go na le mošemane wa go bitšwa Fezile yo a bego a dula motseng wa go se be kgole le mmaraka. O be a rata sopo ya kgogo kudu. O be a e rata gomme e sa mo tlapele. O be a nyaka go tseba gore mokgekolo wa go dira sopo ye bose gakaaka o tšwa kae. Ka letšatši le lengwe e rile ge mokgekolo a bea poto ya go se be le selo hlogong a tloga, Fezile a mo latela. O hlokometše gore a dule ka meriting, le ka morago ga mehlare le dihlahla, gore a se ke a mmona. O ile a mo latela sebaka se setelele go ya tlase tseleng ya go ya kgakala le motse, gomme ya namelela mmotong. O be a sa dutše a namelela godimo le godimo ge le thapama. Fezile o be a boifa, efela a tšwela pele go sepela.

 

Mafelelong mokgekolo o ile a fihla ntlwaneng mmotong wa go namelela. O ile a bea poto fase mo pele ga ntlo. Fezile o ile a ema go fihlela mosadi a tsena ka ntlong gomme a tswalela lebati. Ka morago o ile a khukhuna a batamela gore a bone ka gare ga poto. Gateetee, Fezile a kwa lebati le bulega. O ile a uta fao a tla kgonago go bona mokgekolo gabonolo. O ile potong gomme a thoma go opela:

“Poto ya maleatlana, poto ya maleatlana,

Ntirele sopo, ya go fiša, fiša, fiša.

Dira sopo ka kgogo. Dira sopo ya kgogo.

Ntirele sopo ye nka e rekišago, ye batho ba tlo e rekago.

Mmalo poto ya maleatlana, mmalo poto ya maleatlana!”

 

Go se go ye kae ke ge poto e tletše ka sopo ya kgogo! Mušimeetse wa tšwa ka gare ga poto ye kgolo ya sopo gomme e na le monkgo o mobose kudu ebile o swariša Fezile tlala. E rile ge mokgekolo a boetše ka ntlong, Fezile a khukhuna a ya potong ye kgolo. O ile a lebelela ka tlase ga yona. Le ge poto e be e tletše go fihla molomong ka sopo ya go fiša ya kgogo, go be go sa tuke mollo ka tlase ga yona. “Ke swanetše go nwa sopo ye,” Fezile a ipotša. “Ke swere ke tlala kudu!” O batametše pele gomme a tsenya seatla ka potong gore a ntšhe seripa sa kgogo. Gateetee mokgekolo a tšwa ka ntlong gomme a bona Fezile le seatla sa gagwe se le ka potong. “MMALO! Mmalo! Mmalo!” a goeletša. “AOWA! AOWA! AOWA!” Fezile o ile a retologa gomme a kitima ka lebelo. Mokgekolo o ile a mo kitimiša a hlabile lešata efela ga se a mo swara.

 

Fezile o ile a kitima, a kitima go fihlela a fihla gae ka polokego. O boditše mmagwe le tatagwe ka mosadi wa poto ya maleatlana. Ka moka ba tšwetše ka ntle ba lebelela mmotong, gomme ba bona mušimeetse o rotogela lefaufaung. “Ee,” ba realo batswadi ba Fezile, “lebelela. Re bona mušimeetse go tšwa potong ya maleatlana.” Mokgekolo ga se nke a boela mmarakeng gomme ga go yo a ilego a mo etela mmotong woo. Ka moka ba be ba boifa. Efela go tloga ka nako yeo, ge batho ba motse ba bona maru go dikologa mmoto, ba re, “Lebelela! Lebelela kua godimo! Ke mušimeetse wa go tšwa potong ya maleatlana ya mokgekolo.”