Sopo ya leswika | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Sopo ya leswika

Written stories

Sopo ya leswika

Author

Kanegoleswa ka Helen Brain

Illustrator

Moswantšhi ke Alzette Prins

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Kgalekgale monna o ile a ya gae morago ga go etela dikarolong tša go fapana tša Afrika mengwaga ye mentši. O be a otile ebile a swerwe ke tlala, gomme tšhelete ya gagwe e fedile. “Ke lapile kudu,” a ipotša bjalo a la gare a ikgoga tseleng. “O kare nkabe ke le gae mpeteng wa masethesethe, mpa ya ka e khorišitšwe ke dijo tša borutho.”

 

Mafelelong o ile a fihla motseng. “Aga, dintlo ke tše,” a ipotša bjalo. “Motho wa go loka o tlo mpha dijo, ke a tseba.” O kokotile lebating le le lela, efela dikarabo ka moka di be di swana:

 

“Sepela. Ga re na dijo tše re ka go fago.”

 

“Tshwarelo hle, ga ke na selo.”

 

“Sepela o ye go nyaka mošomo. Nka se go fe selo.”

 

Monna wa batho o be a nyamile kudu. O dutše ka thoko ga tsela gomme a tsenya hlogo ka diatleng. “Ke tlile go dira bjang?” a nagana. “Ge nka se hwetše dijo ka pela ke tla hwa ka tlala.” O be a bogetše batho ba sepela tseleng. “Ka moka ga bona ba ya gae fao ba tlo hwetšago dijo tša borutho,” a nagana. “O kare nkabe ke swana le bona.”

 

O ile a tlelwa ke kgopolo ye bohlale. O ile a gotša mollo gomme a bea poto ya go apea go ona. O ile a tlatša poto ka meetse gomme a thoma go bela.

 

“Ke tlilo go dira …” a realo a hlaboša lentšu, “… poto ye kgolo ya sopo ya leswika!”

 

Go ile gwa feta basadi ba babedi ba etšwa mmarakeng ba eya gae. “O dira eng?”

ba botšiša.

 

“Sopo ya leswika,” a realo monna.

 

“Sopo ya leswika?” yo mongwe wa basadi a realo. “Ke thoma go kwa taba ye bjalo.”

 

“O tlilo tsenya eng ka gare?” mosadi a botšiša.

 

“Ke tla go bontšha gona bjale,” a realo monna. O ile a tsenya seatla potleng gomme a ntšha leswika la nkgokolo la boreledi. “Ke tla le tsenya ka potong. Ke motswako wa maleatlana. Ka go hloka mahlatse ga ke na eiye le dikherote tše mmalwa. Ge nkabe di le gona e be e tlo ba sopo ya bose kudu.”

 

“Tšea,” ba realo basadi. “Di tsenye ka potong ya gago ka pela.”

 

Monna o ile a tsenya eiye le dikherote ka potong ya gagwe gomme a e tswalela ka sekhurumelo. Monna o ile a kwa tatso ka morago ga metsotso ye mmalwa. “Yam, yam, yam!” a realo. “Sopo ya bose ka tsela ye! Ga go mo nkilego ka kwa tatso ye bose ka tsela ye. Ešita le kua Malawi, mo go dirwago disopo tše dibose.”

 

“E re ke kwe tatso hle,” yo mongwe wa basadi a kgopela.

 

Mogwera wa gagwe o ile a mo kgoromeletša ka thoko. “Nna pele,” a realo.

 

Gomme a tšhela sopo ya leswika ka komiking, mosadi a kwa tatso. Ba ile ba bethantšha dipounama tša bona.

 

“E bose kudu,” ba realo basadi. “O kgona kudu go apea.” Efela ba be ba nyaka go tseba. “O tšhetše eng ka mo sopong?” ba botšiša.

 

“Nka se le hlalošetše ka motswako wo,” monna a realo. “Ke sephiri.”

 

Ka morago monna a bona mošemanyana a swere seroto sa morogo. O ile a ema go fihlela mošemane a fihla kgauswi le yena. O ile a tšea lehwana la gagwe gomme a kwa tatso ya sopo.

 

“Sopo ya bose ka tsela ye,” a bolela a hlaboša lentšu gore mošemane a mo kwe. “Ga go mo nkilego ka kwa tatso ye bose ka tsela ye. Ešita le kua Malawi, mo go dirwago disopo tše dibose. Ke hloka fela ngata ya morogo, gore e be gabotse.”

 

Mošemanyana o ile a ema. “Ke tla go fa morogo wo o nyakago,” a realo. “O tla nkweša tatso ya sopo ya gago ka morago?” a botšiša.

 

“Ee, ke tla dira bjalo,” monna a realo. O ile a lahlela morogo ka potong gomme a hudua. O ile a tšhela sopo ye nnyane ka komiking a e fa mošemane. “Ee, o tla kwa tatso ya motswako wa maleatlana,” a realo. “Ga se mo go botse?”

 

“E bose,” a realo mošemanyana. “Ke ile go botša batho bohle gore ba tle ba kwe tatso.”

 

Gateetee ke ge go eme molokoloko wa batho ba motse ba emetše go kwa tatso ya sopo ya leswika. Efela, pele monna a ka kweša motho le ka o tee tatso, o ile a kgopela batho ba motse gore ba mo fe potata, lerapo la go ba le dinama, letswatšana le pepere. O ile a di tsenya ka sopong ka moka. Motswako o ile a phophoma, wa kotofala gomme wa ba bose ka motsotswana.

 

Batho ba bantši ba ile ba tla molokolokong. Motho yo mongwe le yo mongwe o be a nyaka go tsenya se sengwe sopong. Ge batho ba tsenya dilo tše dintši, tatso ya sopo le yona ya kaonafala, gomme ya se fele ka pela.

 

E rile ge bošego bo fihla ya ba batho bohle ba khoše gomme poto ga e sa na selo. Batho bohle ba be ba myemyela ba thabile. “Monna yo ke moapei yo hlwahlwa,” ba realo. “O swanetše go ba a ithutile go apea kua mošate wa kgoši ya Malawi.”

 

“Ke tatso ye bose ya sopo ye nkilego ka ekwa,” meyara a botša monna. “Mantšiboa o tle go robala ntlong ya ka, mpeteng wa masethesethe ka kobo ye borutho. Mesong o tla ruta moapeedi wa ka go apea sopo.”

 

Monna o ile a myemyela ge a hlatswa poto ya gagwe ya go se be le selo. E bile sopo ye bose kudu, gomme ga se a diriša le sente go yona. Monna o ile a tsenya leswika ka potleng ya gagwe, o ile a tšea poto ya gagwe gomme a ya ntlong ya meyara go yo robala boroko bjo bobose.