Pukutšatši ya Jabu
Home | Written stories | Multilingual stories | Pukutšatši ya Jabu

Written stories

Pukutšatši ya Jabu

Author

Jane Semu

Illustrator

Magriet Brink le Leo Daly

Jabu e be e le mošemane wa go rata go tseba ka dilo kudu. O be a dula motsaneng o monyenyane wa Kapa Bohlabela le makgolo wa gagwe, rakgolo wa gagwe, bommane, bomalome le bomotswala ba bantši. Le ge gantši Jabu a be a raloka le bomotswala ba gagwe le bagwera, seo a bego a se rata kudu e be e le go yo ithuta ka dilo sethokgweng sa kgauswi le ga gabo.

Go be go na le dilo tše dintši tše a ka di dirago moo sethokgweng. O be a ka bogela dinonyana, a tsoma dikgopa, goba a bogela makeke ge a dutše a aga diolo.

 

Jabu o be a ipshina ka go ba moo sethokgweng letšatši le letšatši, eupša o be a dula a nyamišwa ke gore o be a ka se kgone go anegela batswadi ba gagwe ka dilo tše a ithutago tšona moo sethokgweng.

Mmago Jabu le tatagwe ba be ba dula Mossel Bay ka Bodikela bja Kapa. Ba be ba mo founela beke le beke, eupša gantši Jabu o be a kgona go bolela le bona ka metsotso e sego kae ka gore bohle ba be ba nyaka go bolela le bona.

Motswala yo mongwe wa Jabu o be a tla re: “Mphe founo yeo. Ke nyaka go botšiša Mmane selotsoko.”

Malome’agwe yena o be a tla re: “Ke nyaka go botša tatago molaetša wa bohlokwa.”

Ge Jabu a sa emetše go bolela, monagano wa gagwe o be o sa dudišege, a nagana ka dilo tše dintši tša go kgahliša tšeo a nyakago go di botša batswadi ba gagwe. “Ke tlo ba botša ka nako ya ge ke be ke bona nonyana e kgolo e swara legotlo. Aowa! Ke tlo ba botša ka kgopa yeo ke e bonego e eja matlakala mesong ye. Aowa! Ke tlo ba botša ka lekeke leo le tsenego ka borokgong bja ka. Aowa! …” e le ge monagano wa gagwe o duletše go nagana o sa fetše.

Ge nako ya gore a bolele le batswadi ba gagwe e fihla, Jabu o be a eba le dilo tše dintši kudu tše a nyakago go ba botša tšona moo a feleletšago a ahlame founong, a sa tsebe gore a thome kae.

Ke moka bekeng e nngwe, morutišigadi wa gagwe e lego Mohumagadi Nako, o ile a botša barutwana ba ka klaseng ka puku ya go kgahliša yeo e bitšwago pukutšatši.

Mohumagadi Nako o ile a re go barutwana: “Pukutšatši ke puku ya matlakala a mantši a go ngwalela. E kgethegile ka gore letlakala le lengwe le le lengwe la yona le na le letšatšikgwedi go thoma ka January go fihla ka December. O ka ngwalela ka go yona dilo tša bohlokwa tšeo di diragetšego mo letšatšing. O ka ba wa swaya matšatši a itšego, go swana le letšatši la gago la matswalo, gore o kgone go gopola go dira dilo tše itšego ka lona.”

Jabu o be a thabile kudu!

“Ke hloka puku ye!” a ipotša bjalo ka lethabo. “Ke hloka pukutšatši gore ke ngwale dilo ka moka tša go kgahliša tšeo ke ithutago tšona. Puku ye e tla nthuša gore ge batswadi ba ka ba founne, ke kgone go kgetha dilo tše nka ba anegelago tšona!”

Gateetee ka morago ga sekolo, Jabu o ile a kitimela go Mohumagadi Nako gomme a kgopela pukutšatši yeo a ka e šomišago, le ge e ka ba ya kgale.

Ka mahlatse, Mohumagadi Nako o be a tlile le dipukutšatši tše dinyenyane ka klaseng gore a di nee barutwana bao ba ka di nyakago. Jabu o be a thabile kudu. “Ke a leboga, Mohumagadi Nako. Ga le tsebe gore puku ye e bohlokwa gakaakaang go nna!” a realo a myemyela.

Pukutšatši ya gagwe e mpsha e be e le nyenyane gore e ka lekana ka potleng ya gagwe, gore a ye le yona gohle mo a ratago. E be e le e talalerata e bile e na le thapšana ka gare. Mohumagadi Nako o itše a ka tsenya thapšana yeo letlakaleng leo a nyakago go bula go lona.

Jabu o ile a goeletša a sa tla kgorong a etšwa sekolong a re: “Koko, bona pukutšatši ya ka e mpsha!” O be a thabile kudu moo a ilego a se bone le meetse a leraga ao a bego a le ka pele ga gagwe. O ile a gata ka gare ga wona gomme a rapalala fase! Bohle ba ile ba hwa ka disego – gaešita le Jabu o ile a thoma go sega.

Hao, Jabu,” gwa realo Koko, “Ke go boditše gore o thekge ditho ge o thabile kudu. Bona gona bjale o tletše maraga! Efela re leboga gore pukutšatši ya gago e mpsha ga se ya thapa.”

 


 

“Ke a tseba, Koko,” gwa realo Jabu a emelela. “Eupša ye ke tiragalo ya mathomo ya go kgahliša yeo ke tlo ngwalago ka yona ka gare ga pukutšatši ya ka!”

Ge Jabu a hlapile e bile a ikhuditše ka morago ga dijo tša go lalela, o ile a dula kgauswi le Koko gomme a thoma go ngwala.

Ka morago ga matšatši a sego kae, Jabu o be a thabile kudu ka gore o be a ngwadile dilo tše dintši tša go kgahliša ka gare ga pukutšatši ya gagwe e mpsha. O ile a tsentšha thapšana letlakaleng leo a ngwadilego ka taba ya gore o wetše ka gare ga meetse a leraga.

“Koko, ke rata kanegelo ye,” gwa realo Jabu. “Kanegelo ye e nkgopotša letšatši leo ke bilego le pukutšatši. E bile le tsela yeo ke ngwalago ka yona e a kaonefala Koko, ka gore ke ngwala letšatši le letšatši!”

“Ke ’taba tše dibotse Jabu,” gwa realo Koko, a myemyela le Jabu. “Swara pukutšatši ya gago, ka gore batswadi ba gago ba tla founa e se kgale.”

Jabu o ile a ntšha pukutšatši ka potleng ya gagwe. O be a thabile kudu e bile a sa swarege, ka gobane gabjale o be a tseba seo a bego a tlo se bolela founong ge nako ya gore a bolele le batswadi ba gagwe e fihla!

 

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

 

  • Terowa seswantšho sa go bontšha karolo ye ya kanegelo: Ge Jabu a hlapile e bile a ikhuditše ka morago ga dijo tša go lalela, o ile a dula kgauswi le Koko gomme a thoma go ngwala.
  • Hwetša diphedi tše nne tšeo Jabu a di bonego kanegelong ye.
  • Dira pukutšatši ya go swana le apola yeo e lego go letlakala 4. Ngwala ka selo se tee sa go kgahliša seo se go diragaletšego lehono.