Phama le thoro ya lefela
Home | Written stories | Multilingual stories | Phama le thoro ya lefela

Written stories

Phama le thoro ya lefela

Author

Mongwadi keMargot Bertelsmann

Illustrator

Diswantšho kaChantelle le Burgen Thorne

Listen to the story here

Phama o be a na le thoro ya lefela. Mma o be a sa tsebe gore e be e le thoro ya maselamose.

“Ka letšatši le lengwe, thoro ye e tlo fepa setšhaba,” Phama a realo. Mma o ile a sega.

Phama o ile a bjala thoro ya gagwe gomme ya gola ya ba ya gola. E bile ye telele kudu, gomme ya nyamelela ka marung.

“Ke tlile go namela ka ya ntlhoraneng,” Phama a realo. Baba o ile a mo kwera. Go ile gwa kwagala lentšu le legolo.

“Ethia-phašaa-forr-puuu! Ke kwa monkgo wa madi a mothomi yo moswa!” E be e le lekgema le lebe.

“Ntshware ge o kgona,” gwa kaela Phama. Phama o ile a bona mokotla o mogolo wa maselamose.

Ka gare o be o na le gauta ka moka ye e epilwego ke setšhaba. Phama o ile a bona moopedi o mogolo wa maselamose.

O be a tseba dikoša ka moka tše nkilego tša opelwa ke setšhaba. Phama o ile a bona leganse la maselamose.

Le beetše mae a gauta a go lekana batho bohle. “Ke tla go tlela lehumo ge ke boya,”

Phama o ile a goeletša Koko a le kua fase. Koko o ile a hemela godimo. Phama o ile a roba lefela la go butšwa lehlakeng.

O ile a le beša mollong. O ile a tološetša potoro dithorong tša mmala wa gauta gomme monkgo wa fihlela mašoba a nko

ya lekgema. “Mphe sefatameno sa ka se segolo,” gwa goeletša lekgema. Efela Phama o be a sepetše.

Mokotla le wona. Le moopedi. Le leganse. Le lehlaka la lefela le be le sepetše. Phama o le ripile, wa bona.

 

Boipshino bja Nal’ibali

Mehopolo eo le ka buang ka yona

Ke tshwanelo gore Phama a tšee lehumo la lekgema ntle le go kgopela? Ka lebaka la eng o thekga seo/o sa thekge seo? O nagana gore Phama o tlile go dira eng ka mokotla wa lehumo la lekgema le moopedi? Ke eng se o ka bego o se dirile go fapana ge e be e le wena Phama?

Go bona

Thala seswantšho sa gago sa Phama le lekgema la go boifiša seo se bontšhago ka moo lekgema le lego le legolo ka gona.

Go bala

E ba lephodisa la mantšu! Lebelela kanegelo ka šedi e kgolo. Naa o ka hwetša dilo tšeo Phama goba lekgema la go boifiša a di nkgeletšego, a di bonego, goba a kwelego tatso ya tšona?

Go ngwala

Nagana o ka re Phama o ngwala ka gare ga pukutšatši ya gagwe ka letšatši leo a nametšego ntlhoreng ya lehlaka la lefela. O ka thomiša ka tsela ye: Dumela Pukutšatši, O ka se akanye le gatee gore di diregile eng lehono …

Go dira dilo

Boloka mekgokgothi ya mafela ao o a jelego. Bea dipente tša mebalabala ye e fapanego ka gare ga dikhontheina tše nnyane. Ena mekgokgothi ya mafela ka penteng, ke moka o e šomiše go gatiša diphathene le dibopego mo pampiring.

Go bapala terama

Akanya o ka re ke wena lekgema la go boifiša. Sepelasepela tše o ka rego le be le ka dira bjalo o le gare o re “Ethia-phašaa-forr-puuu! Ke kwa monkgo wa madi a mothomi yo moswa!” ka lentšu le legolo, la lešata.