Ntatauwane ya ngweding ya silibera | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Ntatauwane ya ngweding ya silibera

Written stories

Ntatauwane ya ngweding ya silibera

Author

Mongwadi ke Jenny Robson

Illustrator

Diswantšho ka Samantha van Riet

Flossie, legotlo la mašemong, o sepediša ka gare ga bjang ka lebelo leo maoto a gagwe a bego a ka mo kuka. “Eiš! Eiš!” a fegelwa, “Nkase fihle gae ka nako!”

Letšatši le be le šetše le sobela. O be a dikologilwe ke meriti ya leswiswi. “Eiš! Go tlo šegofala e se kgale. Gomme ntatauwane ya ngwedi ya silibera e tlo thoma go nnyaka!”

Flossie o be a tšhošwa ke ntatauwane ya ngweding. O fela a swarwa ke segateledi sa ntatauwane. Efela bjale ga go mo a tlo tšhabelago gona. Maoto a gagwe a be a le bohloko, kgara le yona e le bohloko. O be a lapile kudu. O ile a ema kgauswi le mohlare wa kgale gomme a khuta ka medung ya ona. O tlo bolokega fa?

“Mathapama a mabotse!” gwa kwagala lentšu le lekoto ka godimo ga gagwe.

Flossie o lebeletše godimo gomme a tswinya ka letšhogo. O be a lebeletšwe ke mahlo a nkgokolo a mabedi. Mahlo a magolo kudu a go phadima! Pelo ya Flossie e be e kiba ka maatla le gona ka lebelo kgareng ya gagwe. Sebopiwa sa mahlo a magolo bjalo e swanetše go ba e le se segolo ka go fetiša!

“Ke wena mang?” gwa botšiša Flossie ka lentšu la go thuthumela. “Naa ke wena ntatauwane ya ngweding?”

 

Lentšu le lekoto le ile la sega sesego sa maboya. “Aowa, ga se nna ntatauwane. Ke nna tshwele. O ka mpitša Maxwell.”

 

Tshwele!? Flossie o be a sa tshepe! Tshwele ye bjang ya mahlo a magolo bjalo? “Ke wena tshwele wa lekgema?” a botšiša.

 

Maxwell a sega sesego sa gagwe sa maboya gape. “Aowa! Tšeo ga se mahlo a ka,” a realo. “Didiko tša go phadima ke dipaterone maphegong a ka. Lebelela mo!” Gomme Maxwell a phaphasetša lephego la gagwe gore Flossie a bone gore dipaterone tša go phadima tša didiko di sepela bjang: godimo le tlase, godimo le tlase.

 

Maxwell o ile a sobelela ka thoko ga kutu ya mohlare, kgauswi le legotlo la mašemong. Go bile bose go ba le yo ke bolelago le yena. Dibopiwa tše dintši ga di sepela sepele ka ntle bošego.

 

“Mpotše,” a realo. “Ke ka lebaka la eng o be o ihlaganetše ka tsela ye? Ke go bone o sepediša ka gare ga bjang ka lebelo leo maoto a gago a bego a ka kgona.”

 

“Ke be ke leka go fihla gae pele go e ba leswiswi,” a realo Flossie. “Efela ga go sa thuša bjalo. E šetše e le bošego, gomme gae e sa le kgole.” O ile a thoma go lla a ediša megokgo ya legotlo la mašemong le lennyane.

 

Maxwell o be a sa kwešiši. “Efela ke ka lebaka la eng o nyaka go ba gae?” a botšiša. “Ke ka lebaka la eng o nyaka go ba ka gare gona bjale? Aowa! Bošego ke nako ye botse go feta dinako tšohle. O ka bogela ngwedi o rotoga ka godimo ga meboto. O ka bona bjang bo fetoga go ba bja silibera. O ka kwa phefo o hebaheba gare ga matlakala.”

 

Flossie o ile a šikinya hlogo. “Aowa, aowa! Bošego ke nako ye mpe. Bošego ke nako yeo ntatauwane ya ngweding ya silibera e tšwago ka yona gomme ya ya go tsoma.”

 

 

“Ntatauwane ya ngweding ya silibera? Ga se nke ka kwa ka yona!” Maxwell a realo.

 

Gomme Flossie a hlaloša: ntatauwane ya ngweding ya silibera e fofile e phatlaladitše maphego a silibera a bophara bja go feta bja mohlare. E fofile go tšwa seetšeng sa ngwedi, moriti wa yona wa go fifala o swiela mo tlase. E fofile ka setu sa go šiiša; e nyaka, e nyaka magotlo a mannyane. Gomme ya a swara ka manala a bogale ya fofela le ona leswiswing – ka go sa felego!

 

Maxwell o šikintše hlogo gomme a sega sesego se sengwe sa maboya se sekoto. “Aowa! Ga se ntatauwane seo! Ke leribiši fela. Ga le na mmala wa silibera le ga tee; ke fela mmala wo tsotho wa lerotho. Ke mang yo a tšhabago leribiši la go tšofala la bodutu?”

 

“Eiš! O seke wa realo!” gwa tswinya Flossie ka letšhogo. “Mo gongwe ntatauwane ya ngweding ya silibera e tsoma le ditshwele!”

 

“Haa!” a realo Maxwell ka boitshepo. “Ke nyaka go e bona e leka!”

 

Ka nako yeo, selo se sengwe se ile sa sepela moyeng ka godimo ga bona. Flossie o lebeletše godimo a bona sebopego sa silibera se segolo se fofela tlase go tšwa seetšeng sa ngwedi. Maphego a silibera a mabedi a magolo a ile a phatlalala, a dira moriti wa leswiswi go putla medu ya mohlare.

 

Flossie o be a tšhogile a tšhaba go šutha. O tswalela mahlo a gagwe a mannyane ka go a tiiša ge modumo wa huuu o batamela kgauswi … le kgauswi. O be a tseba gore go tlo direga eng sa go latela. E be e le nako ya gore digateledi tša gagwe ka moka tša go šiiša di fetoge nnete.

 

Gateetee go ile gwa kwagala sello sa lešata le le golo, le lebe, gwa latela go phuphusela ga maphego a magologolo. Gomme setu.

 

“O ka bula mahlo a gago bjale,” a realo Maxwell.

 

Flossie o butše mahlo gomme a bona leribiši le nyamelela ka godimo ga mehlare.

 

 

“Go diregile eng?” a botšiša ka makalo. “Ke ka lebaka la eng ntatauwane ya ngweding e sepetše?”

 

Maxwell o be a kgotsofetše ka seo a lego sona. “Ke dipaterone tša maphego a ka. Leribiši le be le nagana gore ke mahlo – go swana le wena. Gomme go swana le wena gape, le naganne gore wa go ba le mahlo a magolo kudu bjalo e swanetše go ba sebopiwa se segolo ka go fetiša. Le tšhogile kudu, e re ke go botše! O kwele ka fao le letšego ka gona?”

 

“O hlalefile bjang!” a realo Flossie.

 

“Ee, ke hlalefile, ga go bjalo?” gwa dumela Maxwell. “Bjale robala mo kgauswi le nna. O tlo bolokega go fihlela letšatši le hlaba.”

 

Gomme Flossie a iphutha gare ga medu ya mohlare. O ile a swara ke boroko e se kgale. Ga se a lora ka ntatauwane ya ngweding ya silibera. Le gatee.

 

Diriša dirolo tša tshwamare, pampiri, sekgomaretši, didukulameno le pente goba dikherayone go dira tshwele. Ripa sebopego sa maphego a tshwele, a khalare gomme, ge a omile, o a kgomaretše rolong ya tshwamare. Penta didukulameno ka boso o di kgomaretše tshweleng go hlama manakana a yona.