Mosetsana yo a ilego sebakabakeng ka phošo | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Mosetsana yo a ilego sebakabakeng ka phošo

Written stories

Mosetsana yo a ilego sebakabakeng ka phošo

Author

Mongwadi ke Jeanine Vermaak

Illustrator

Moswantšhi ke Magriet Brink le Leo Daly

Lesedi o be a rata dinaledi. Ge bana ba bangwe ba be ba fela pelo ya gore meso e fihle, yena o be a fela pelo ya gore bošego bo fihle. O be a sa boife leswiswi le gannyane. O be a rata go ya ka ntle pele ga nako ya malao gore a lebelele leratadima bošego.

Bjale, akanya ka dinaledi tšohle tše a di bonego. Makgolokgolo a dinaledi tša go taga, dinaledi tša go re bekebeke le ngwedi o mogolo wa nkgokolo o moserolane.

“Nako ya malao e batametše, Lesedi!” a realo mmago mosetsanyana.

“Ke etla, Mma!” Lesedi o ile a araba.

Efela Lesedi o be a sešo a nyaka go tsena ka gare. O be a nyaka go balela dinaledi. “Tee, pedi, tharo, nne …” Lesedi o be a baletše go fihla ka lekgolo masometharo-tharo ge a ekwa mmagwe a mmitša gape.

E rile ge a retologa gore a tsene ka gare, a lemoga seetša se segolo sa go phadima leratadimeng. Se be se batamela kgauswi. E be le sephatšamaru! Lesedi ga se a emiša go se lebelela gomme a se bogela go fihlela se kotama ka tšhengwaneng ya gabo ya ka pele.

Lesedi o ile a ya go sephatšamaru gomme a se swara. Se be se le boreledi ebile se phadima gomme se le borutho. Lebati le legolo la ka thoko le ile la bulega gomma ka nakwana rempo ya ya tlase mobung.

“Mo gongwe nka lebelela ka gare ka pejana,” gwa nagana Lesedi.

Ka go nanya, o ile a namela rempo. Go be go na le mabone a go phadima le dikonopi tše dihubedu le tše ditalalerata gohle. Efela ke konopi ye kgolo ya mmala wa namune ka tlase ga lefasetere ye e tantšego šedi ya gagwe.

“Ke ipotšiša gore go tlo direga eng ge nka e tobetša?” a realo ka go hlaboša.

PEEP konopi e ile ya lla ge a e tobetša. Lebati la tswalela ka bjako gomme gwa kwagala PHUU ya lešata ge entšene e thumašega. Sa go latela, o kwele lentšu sepikareng le re, “Sephatšamaru se tlo thakgoga ka 3, 2, 1…”

Lesedi o ile a kwa sephatšamaru se sepela! Se ile sa šikinyega go la nngele le la goja; sa šikinyega sa ya godimo le tlase, gomme sa fofa ka lešata.

“Mma o tlo befelwa kudu,” gwa nagana Lesedi, efela o be a na le myemyelo ye kgolo sefahlegong sa gagwe. Mafelelong o be a eya sebakabakeng! Ka mafasetere a sephatšamaru, o be a kgona go bona ntlo ya gabo e eba ye nnyanenyane ge ba fofela godimo.

O ile a emiša seatla a re,“ Šala gabotse, Mma! Nkase tšee sebaka se setelele!”

 

Godimo, godimo, godimo, sephatšamaru sa subelela. Se ile sa logagana ka gare ga dinaledi le go di dikologa. Se sepetše go dikologa dipolanete gomme sa subelela kgolekgole sebakabakeng. “Ema go fihlela ke botša Tshepo le Amina ka ga se kua sekolong,” o be a nagana.

Lesedi o be a sa lebeletše ka lefasetere ge a bona se sengwe godimo kua pele. E ka ba…? Ee, ke ona! E be e le ngwedi … gomme monna o be a eme godimo ga ona. O bonala a be a mo emišetša seatla.

“Ke monna wa ngweding!” gwa goeletša Lesedi ka lethabo.

Monna o tšwetše pele go dumediša ka go emiša seatla go fihlela sephatšamaru se kotama ngweding ka mošitwana. Gomme o ile a sepela a ya go kokota lefasetereng la Lesedi.

“Dumela,” a realo galaseng. “Ga ke be le baeti ba bantši. Ke wena mang?”

“Ke nna Lesedi,” a realo ka boikgantšho. “Ga ka swanela go ba mo. Ga se sephatšamaru sa ka se. Se kotame ka tšhengwaneng ya gešo, gomme ka tsena ka gare sa fofa!”

“Se e ka be e le ka gobane o le mohlohlomiši ka tswalo,” monna a realo.

“Ke yena. Ke rata sebakabaka, gomme ke rata dinaledi kudu. Nnete ke gore, leina la ka la Lesedi, le ra gore seetša,” a realo.

“Ke taba ye botse yeo! Fa ke se o tlo yago gae le sona.” Lesedi o ile a bula lefasetere gomme a ntšhetša seatla sa gagwe ka ntle. Monna o ile a mo fa leswika le lennyane. “Ke leswika la ngweding la go kgethega. Bjale o na le selo seo se tlo dulago se go gopotša ka ga bohlagahlaga bja gago.”

“Ke a leboga, Monna wa ngweding!”

Le ge Lesedi a be a ipshina ka bohlagahlaga bja gagwe, o be a thoma go ikwa a lapile. “Hei! Mma o tlo belaela gore ke kae!” a nagana, a edimola. O ile a lebelela ka mathoko. “Mo gongwe ge nka tobetša konopi yela ya mmala wa namune gape, sephatšamaru se tlo mpušetša gae.”

O ile a se tobetša. Ka bjako, lentšu le kwagetše sepikareng gape, la re, “Leeto la go boela morago le a thoma ka 3,2,1…”

“Šala gabotse, Monna wa ngweding,” a realo Lesedi ka potlako.

“O sepele gabotse, Lesedi. Ke holofela gore ke tla go bona gape,” a realo a mo emišetša seatla.

Sephatšamaru se ile sa tloga ngweding, gomme sa retologa ka go nanya. Lesedi o be a kgona go bona Planete ya Lefase kgole kua tlase. E be e swana le bolo ye tala lerata ya go tshelatshela yeo yena le bagwera ba gagwe ba bego ba rata go bapala ka yona. Gomme o ile a kwa sephatšamaru se theogela tlase, tlase, tlase ka lebelo, go fihlela se kotama ka tšhengwaneng ya gabo ka go pampa. Lebati le ile la bulega, gomme rempo ya ya tlase.

“Ke mo gae!” gwa goeletša Lesedi.

O kitimetše tlase rempong gomme a lebelela godimo ngweding o mogolo, wa nkgokolo, o moserolane, gomme a nagana gore o bone monna yo monnyane a mo emišetša seatla.

E rile ge mmago Lesedi a etla go mo nyaka ka ntle, a hwetša morwedi wa gagwe a swerwe ke boroko mo bjanyeng.

“Ijoo mosetsanyana wa ka, o swanetše o be o lapile kudu,” o ile a realo ge a mo kuka.

O ile a kuka Lesedi ba ya ka gare gomme a mo tsenya malaong. Gomme o ile a kwa se sengwe ka seatleng sa Lesedi. E be e le leswika la nkgokolo le lepududu.

“Mosetsanyana wa go segiša,” o ile a myemyela, a atla Lesedi mo phatleng.

Gomme o ile a tima lebone, a tšwa ka phapošing, a sa lemoge gore leswika la nkgokolo le lepududu le a phadima ka leswiswing.