Mmutla le Hlong | Nal'ibali
Home | Written stories | Multilingual stories | Mmutla le Hlong

Written stories

Mmutla le Hlong

Author

Kanegoleswa ka Elaine Ridge

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Mengwaga ye mentši kua morago go ile gwa ba le mmutla wo o bego o na le lebelo kudu go feta diphoofolo tšohle tša polaseng. O be a ikgantšha kudu ka lebelo la gagwe la go fetiša tekanyo. O be a dula a gopotša diphoofolo tše dingwe gore ke yena ralebelo wa kgonthe.

“Ke na le lebelo la go feta la phefo,” a ikgantšhetša mogwera wa gagwe Hlong, gape le gape.

Aw 1Mesong ye mengwe Mmutla le Hlong di hlakane keiting ya go ya tšhemong ya mo polaseng. Mmutla ga se wa tšea sebaka gore o ikgantšhe, “Ke nna ralebelo yo mokaonekaone lefaseng. Ke na le lebelo la go feta la phefo.”

“Ga ke tshephe,” Hlong ya realo ka go tiiša. “Ke nagana gore le nna ka nka kitima ka lebelo la go feta la gago.”

“Molepologi wa go lepologa bjalo ka wena?” Mmutla a sega gampe. “Ga o na kholofelo ya go kitima go feta nna.”

Hlong a nagana sebakanyana. Morago a bolelela tlase, “Go lokile. A re bone gore ke mang yo a nago le lebelo kudu. Re ka phadišana gosasa. Re tla kitima go tloga keiting ye go fihla botlase bja tšhemo gomme ra be ra boya.”

“Go lokile,” a realo Mmutla. “Ga go hlokege le gore ke kitimele go go šia, Maoto a Makopana a go tšofala.”

“O tla bona,” a realo Hlong. “Ga o hloke maoto a matelele gore o thope tšhiano, wa tseba. Ke tla hlakana le wena keiting ye gosasa, ge letšatši le se no hlaba. Ke tla thopa tšhiano. O swanetše go ntshephiša gore ge ke thopa tšhiano o ka se sa mpitša Maoto a Makopana goba Molepologi wa go lepologa gape.”

“Go lokile,” gwa dumela Mmutla, ka boitshepho. “Ge e le gore o tloga o nyaka go šiana le nna, o ka dira bjalo. Ke go tshephiša gore nka se go bitše Maoto a Makopana goba Molepologi wa go Lepologa – GE O KA thopa tšhiano. Le bjalo, seo se ka se direge. Ke na le lebelo la go feta la phefo. Ke tla fihla botlase bja tšhemo ka be ka boya e le gona o sa nagana go ya. Gomme ke tla kgona go go bitša Maoto a Makopana goba Molepologi wa go Lepologa gantši ka moo ke nyakago ka gona. Haa! Haa!”

Hlong o ile a botša buti wa gagwe ka ga tšhiano, “Wena,” a realo buti wa gagwe, “o dirile phošo ye kgolo. Ke eng se se go dirilego gore o dire selo sa go se kgonege ka tsela ye? Mmutla o na le lebelo la go feta la phefo. Bjale o tla kgona go go bitša Maoto a Makopana goba Molepologi wa go Lepologa bophelo bja gago ka moka.”

“O se belaele,” a realo Hlong. “K e na le leano. Leano la bohlale kudu. Ge o ka nthuša, re ka ruta Mmutla thuto. O tla tlogela go ikgantšha – gomme a ka se sa kgona go mpitša Maoto a Makopana goba Molepologi wa go Lepologa gape!”

Letšatši la go latela ge Mmutla a fihla keiting ke ge e le kgale Hlong a fihlile. Bjalo ka mehleng, Hlong o tšere nako ye telele go fihla fao, efela o be a eme a myemyela ge Mmutla a fihla pele letšatši le hlodumela mmotong.

“Dumela, Maoto a Makopana. O na le nnete ya gore o sa nyaka go šiana le nna? O a tseba gore ga o na le sebaka se sennyane sa go thopa tšhiano. Naa o ikemišeditše go šiiwa? Gopola, ke na le lebelo la go feta la phefo,” a realo Mmutla.

Mmutla o be a tshepha gore o ile go thopa tšhiano ebile a šetše a nagana ka maina a maswa ao a tla bitšago Hlong ka ona morago ga tšhiano. Se e tla ba boipshino.

Hlong a myemyela ka setu. O eme mothalading wa go thoma a ikhomoletše. “A re netefatše melao,” a realo. “Re ile go šiana go ya botlase bja tšhemo, ra ba boya mo keiting, a go bjalo?”

Aw 2“Ee,” a realo Mmutla. Gomme a goeletša, “Itokiše! Iketle! Tloga!” a taboga ka lebelo ka fao a ka kgonago ka gona.

O rile ge a batamela botlase bja tšhemo, a segela teng. “Hlong o swanetše go ba a leka go tloga. Ijoo, ke molepologi bjang.”

Gopola gore o maketše bjang, ge Hlong a tšwelela botlase bja tšhemo ka lethabo a goeletša, “Ke fihlile fa pele ga gago!”

Mmutla a emanyana. O ile a retologa gomme a kitima ka lebelo leo a sa kago a kitima ka lona. O be a sa ke a hemela godimo le gona ka bothata, efela o be a hemela godimo ka bothata a etšwa sethitho ge a swara keiti. O ile a lebelela ka godimo ga legetla la gagwe. Hlong o be a sa bonagale. Ga bjale, o be a na le bonnete bja gore o thopile tšhiano. Go ile gwa kwagala lentšu la go tlala lethabo go tšwa ka lehlakoreng le lengwe la keiti. “Le ga bjale, ke go fihletše pele fa!” Go be go sa kgonege! Efela Hlong, o be a myemyela ka lethabo.

Mmutla o be a sa tshephe seo a se bonago. Hlong o mo šiile. O ile a retologa a leba gae a nanya hlogo e lebeletše tlase.

Efela, e ka ba Hlong o šiile Mmutla bjang? Nnete ke gore ga se a ka a kitima. Mmutla o rile ge a eya botlase bja tšhemo, Hlong a khuta kgauswi le keiti. Buti wa gagwe o be a khutile botlase bja tšhemo. Ke buti wa Hlong yo a tšweletšego a re “Ke fihlile pele ga gago!” ge Mmutla a fihla botlase bja tšhemo, Mmutla o be a maketše ka fao a sego a lemoga le gore e be e le hlong ye nngwe. Ge Mmutla a fihla mafetšong, a hemela godimo ka bothata a bile a etšwa sethitho, Hlong o no tšwa lefelong leo a bego a iphihlile go lona ka setu a re, “Le ga bjale, ke go fihletše pele fa!”

Mmutla ga senke a hlwa a sa ikgantšha – e sego go Hlong. O ile a ba mogwera wa botse. Ga se a hlwa a sa bitša Hlong ka maina a mabe gape. Ebile ga senke a tseba gore Hlong o thopile tšhiano bjang.

E ba le boitlhamelo!

Gopola e ke ke wena  Hlong. Ngwalela Mmutla lengwalo o mo hlalošetše ka fao o mo hlalefeditšego ka gona le gore ke ka lebaka la eng o dirile seo.