Home | Story Resources | Multilingual stories | Kgoši ya dinonyana

Kgoši ya dinonyana

Author

Kanegoleswa ka Mpho Masipa

Illustrator

Diswantšho ka Tamsin Hinrichsen

Kgale kgale nakong ya ge lefase e sa le le leswa, Nkwazi, lenong la dihlapi le legolo, o ile a bitša kgothe kgothe ya dinonyana.

“Bjalo ka ge le tseba,” a realo, “tau ya go bitšwa Bhubesi ke kgoši ya dibata. Efela ke ka lebaka la eng a swanetše go bolelela rena dinonyana? Re nyaka go kgetha kgoši ya rena … nna ke na le bogoši, ke re ga go kgethwe nna!”

Dinonyana ka moka tša thoma go lla go fihlela lentšu le lengwe le hlaboša go feta a mangwe. “Nkwazi, o na le bogoši, ke nnete,” la realo leribiši la lenong le legolo, Khova. “Efela mahlo a ka a magolo a bona tšohle tše di diregago. Se se dira gore ke be bohlale – gomme kgoši e tloga e swanetše go ba bohlale!”

Dinonyana tša lla kudu gape, go fihlela go bolela, Ngqithi. “Ke nagana gore ke swanetše go ba kgoši!” a realo. “Dikgoši di swanetše go ba tše dikgolo tša go tia, gomme ke nna nonyana ye kgolokgolo.”

King_of_birds_1

Dinonyana tša thoma go ngangišana gore ke mang yo a ka bago kgoši. Ka pejana lentšu la bogale la kwagala ka godimo ga lešata, “Theeletšang! Theeletšang!” E be e le Ncede yo monnyane, nonyana ya Neddicky. Le ge dinonyana tšohle di segile go ba le kgang ga gagwe, di mo dumeletše gore a bolele – efela ga go yo a mo tshepilego ge a re O swanetše go ba kgoši!
“E bang ke eng seo se tla dirago gore o be kgoši ye botse?” gwa botšiša Nkwazi, morago ga ge ka moka ba emišitše go sega.King_of_birds_2

“Ga go selo,” a realo Ncede, “efela le nna ke swanetše go ba le sebaka bjalo ka mang le mang!”

“Go lokile,” a realo Nkwazi, “a re phadišaneng!” Dinonyana ka moka di ratile kgopolo ye. Di kwane gore letšatši la mathomo ka morago ga ngwedi o dutše, ge letšatši le kgomile ntlha ya thaba ye teleletelele, ka moka dinonyana di tla ya moyeng go bona gore ke efe ye e ka fofelago godimodimo. Mothopasefoka e tla ba kgoši.

Letšatši le legolo le ile la fihla. Dinonyana di ile tša lebelela letšatši le hlaba di sa fele pelo. Le ge Ncede yo monnyane a be a swanetše go bontšha gore a ka ba kgoši, o be a tseba gore maphego a gagwe a bokoa go ka fofela godimo kudu. Ka fao, e rile pele dinonyana di tloga, a khukhunela ka tlase ga mafofa a maphego a Nkwazi ka setu. Lenong la dihlapi le be le dutše le lebeletše letšatši le sa kwe le selo.

Letšatši le ile la kgoma ntlha ya thaba, dinonyana tša fofela godimo lefaufaung. Bontši bja tšona di ile tša lapa ka pela, gomme lenong la hlapi le le tee, leribiši le pastete tša tšwela pele ka phadišano.

Khova e bile wa mathomo wa go tlogela. O rile ge a theogela tlase, Nkwazi le Ngqithi ba fofela godimodimo … efela morago ga metsotso ye mehlano, pastete wa boima a thoma go palelwa. “Aa, Nkwazi,” a bolela ka go nyama a eya tlase, “o thopa sefoka!”

King_of_birds_3

“WIII-WIII-WIII!” gwa lla lenong la dihlapi ka go thabela phenyo, a goga maatla a gagwe a mafelelo a namelela godingwana. Efela ka pejana a kwa lentšu la go kwera. “E sego ka lebelo le le kaakaa, Nkwazi!” gwa lla Ncede, a etšwa ka tlase ga lefego la gagwe a bile a fofela godingwana go mo feta. “Ga sešo o thopa sefoka!” Lenong la dihlapi la go šokiša! Le be le lapile kudu, gomme le se sa kgona go namelela godimo. A wela lefaseng a tsetla.

Dinonyana di be di befedišitšwe ke botsotsi bja Ncede. O rile ge a fihla mmung, tša mo kitimela ka pefelo – efela pele ba ka dira sengwe, nonyana ye nnyane ya mahlahla ya tsena moleteng wa noga leganateng.

King_of_birds_4

 

“Etšwa!” gwa goeletša dinonyana, “o tle o tšeye sefoka sa gago sa go go swanela!” Efela le ge ba letše ba letile molete bošego ka moka, Ncede ga se a šutha.

“A re šielaneng ka go leta!” a realo Nkwazi mesong. Khova o dumetše go leta pele mola bangwe ba ile go robala goba go tsoma. O eme sebaka se se telele, efela Ncede a se bonale. “Mahlo a ka a tiile kudu,” a ipotša bjalo, “Ke tla diriša le le tee fela. Ke tla tswalela leihlo la ka go la goja ka bula la ka go la nngele.” Ka morago a šiedišana, a bula la ka go la goja a tswalela la ka go la nngele. A dira se nakonyana, go fihlela ge mafelelong a palelwa le ke go bula le le tee gomme a swarwa ke boroko.

King_of_birds_5

 

Se ke seo Ncede a bego a se emetše! O ile a fofa. A ya sethokgweng. “Setlaela towe!” gwa goeletša Nkwazi, yo a bonego Ncede a nyamelela ge a etla go khutšiša Khova, “O ROBETŠE!”

Khova o jelwe ke dihlong ka fao a ilego a thoma go tsoma bošego, a robala mosegare gore dinonyana tše dingwe di se ke tša ba le sebaka sa go mo kwera. Ka nako yeo, Ncede o be a phela sethokgweng, a sa eme sebaka se se telele ka ge a sa nyake go swarwa. Ke mang yo a bilego kgoši? Ebang, nnete ke gore dinonyana di be di befedišitšwe ke Ncede ka fao di sa kago tša kgetha kgoši!