Ke nyaka go ba moapei!
Home | Written stories | Multilingual stories | Ke nyaka go ba moapei!

Written stories

Ke nyaka go ba moapei!

Author

Kgosi Kgosi

Illustrator

Jiggs Snaddon-Wood

Toropong ya Mahikeng, go be go na le mošemanyana wa go bitšwa Kabelo. Ga go se a bego a se rata go swana le go apea. O be a apea dijo tša bose gomme di ratwa ke bohle ka lapeng la gabo. Kabelo o be a tseba le go paka. O be a paka dikuku le borotho. Gape o be a apeyela batho ba go hloka magae setšhabeng sa gabo sopo. 

 

Mesong ye mengwe kua sekolong, Moh Ramaila, morutiši wa Kabelo, o ile a botšiša bohle gore ge ba fetša sekolo ba nyaka go dira eng. 

 

Mosetsana o ile a emelela. “Ke nyaka go ba moetasebakeng ke tšeye leeto la go ya moyeng,” a realo. 

 

“Ke nyaka go ba ngaka,” mošemane yo mongwe a realo. 

 

Bjale gwa emelela Kabelo. “Ke rata go dira letseno ka go apea,” a realo. “Ke nyaka go ba moapei.” 

Bana bohle ba ile ba makala. Ba thomile ka go lebelela Kabelo gomme ka moka ba thoma go sega. 

 

“Efela go apea ke mošomo wa basetsana,” mosetsana yo mongwe a sega. 

 

Moh Ramaila a laela bohle gore ba homole. “O ka ba se sengwe le se sengwe se o ratago go ba sona, Kabelo,” a realo ka toko. “O se ba theeletše.” Efela maikutlo a Kabelo a be a šetše a kwele bohloko. 

 

Tseleng ya go boa sekolong, bana ba bangwe ba be ba tšama ba mo kwera. 

 

Ge a fihla gae, Kabelo o hweditše tatagwe a hlatswa dibjana gomme mmagwe a apea dijo tša matena. 

 

“Lehono go be go le bjang sekolong?” tatagwe a botšiša. 

 

“Batho bohle ba ntshegile ge ke re ke nyaka go ba moapei ke dire letseno ka go apea,” gwa hlaloša Kabelo. “Ba rile bašemane ga ba apeye gomme go apea ke mošomo wa basetsana. Gape ba rile bašemane ba nnete ba bapala rakpi le kgwele ya maoto. Efela nna ga ke rate dilo tšeo!” 

 

Tatagwe o ile a mo gokara. “Naa o a tseba gore ba bangwe ba baapei ba bakaonekaone lefaseng ke banna?” 

 

Kabelo o be a maketše gomme a re, “Ka nnete?” 

 

“Ee!” tatagwe a realo a ntšha sellathekeng ka potleng ya gagwe. “Lebelela!” A bontšha Kabelo diswantšho tša baapei ba banna go dikologa lefase. Ba lebeletše diswantšho tša dijo tša bose ka moka tša go apeiwa ke baapei gomme Kabelo a thoma go ikwa bokaonenyana. 

 

“O swanetše go tsenela phadišano ya go apea, Kabelo,” mmagwe a realo go yena. “Go na le ya go bitšwa Moapei yo Hlwahlwa yo Moswa gomme e mo thelebišeneng.” 

 

Tatagwe a dumela. “Ee,” a realo, “dijo tša gago di bose kudu. O ka thopa phadišano yela.” 

 

Ke ka tsela yeo Kabelo a tsenetšego phadišano ya Moapei yo Hlwahlwa yo Moswa. 

 

Bjalo ka karolo ya phadišano, dikgwedi tše mmalwa tša go latela, Kabelo o be a le thelebišeneng. O ikhumane a na le baapei ba bangwe ba baswa bjalo ka yena. Ba bangwe e be e le bašemane ba go rata go apea – go no swana le yena! 

 

Phadišano e be e le boima kudu! Baapei ba baswa ba ile ba kgopelwa go apea dijo tše ba sa kago ba di apea. Ba be ba ba diriša ditswakiwa gape tšeo ba sa kago ba kwa ka tšona. Baahlodi ba ba ntšha ka o tee ka o tee. Kabelo o ba bone ba lla ge ba tloga. O be a sa nyake gore le yena a ntšhiwe. O ile a šetša kudu gore a seke a dira phošo le e tee. 

 

Kabelo o rile go fihla tikologong ya mafelelo ya phadišano, mmagwe le tatagwe ba ikgantšha ka yena! Sekolo sohle se be se lebeletše thelebišeneng – le bašemane le basetsana bao ba bego ba mo sega. Kabelo o be a dira gore sekolo sa gagwe se ikgantše. 

 

Kabelo o be a ikwa a tšhogile. Phadišano e be e fihla mafelelong, efela go be go šetše motho o tee yo a swanetšego go mo phala gore a thope phadišano. Bothata e be e le gore moapei yoo o moswa o be a kgona bjalo ka Kabelo! 

 

Tikologo ya mafelelo e ile ya thoma. Baapei ba babedi ba be ba swanetše go apea iri e tee yo mongwe le yo mongwe. Mo metsotsong ye lesomehlano, Kabelo a wiša sekotlelo sa go tlala motswako wa phae ya kgogo fase. O be a sa dumelelwe go olela motswako – seo se be se bolela gore a ka se thope phadišano. Gomme o ile a swanela go thoma gape. Bjale go tlo ba bothata gore a fetše ka nako. Batho bohle bao ba bego ba bogetše ba be ba tshwenyegile, efela Kabelo o kgonne go fetša ka nako. 

 

Bjale baahlodi ba ile ba swanela go kwa tatso ya dijo. Seo se tlo laetša mothopasefoka! Ba kwele tatso ya dijo tša Kabelo gomme ba re ba be ba nagana gore di bose kudu. Gomme ba kwa tatso ya dijo tša moapei yo mongwe. Ba be ba nagana gore le tšona di bose kudu! Ba ile ba ya go tšea sephetho sa mafelelo. Babogedi ba tsebile gore go tlo ba bothata go hwetša gore ke mang yo a thopilego phadišano. 

Baahlodi ba feditše iri ka moka pele ba boa ka dipoelo. Mothopasefoka e bile … Kabelo! Batswadi ba gagwe ba be ba thabile le go ikgantšha ka yena! Morwa wa bona e be e le Moapei yo Hlwahlwa yo Moswa wa ngwaga. Kabelo o thopile sefoka le tšhelete. 

 

Ka letšatši la go latela Kabelo o ile sekolong le sefoka sa gagwe gomme bohle ba keteka le yena. Kabelo o bontšhitše bohle gore le bašemane e ka ba baapei! 

 

“Ke thabišwa ke gore ga se wa theeletša bana ba bangwe ge ba go kwera,” a realo Moh Ramaila. “Wa bona, ke go boditše, o ka ba se sengwe le se sengwe se o nyakago go ba sona!”