Ke eng

Written stories

Ke eng

Author

Jude Daly

Illustrator

Magriet Brink

Translator

Phetolelo ka Mpho Masipa

Pula e be e ena, e ena ka matlorotloro, gomme Aminao be a befetšwe ebile a bolawa ke bodutu. Ga go le o tee wa bagwera ba ba gagwe yo a bego a ka tla go bapala le yena gomme bohle ka ngwakong ba swaregile. Bohle ba be ba dula ba swaregile! Go be go se bose go ba yo monnyane.

Amina o ile a sekama mpeteng wa gagwe. O ile a ema ka hlogo. Morago a apara maphego a gagwe gomme a thoma go bina. Amina a dikologa ka lebelo. A hlakahlakana a le lethabong. O ile a binela pele le morago a ba a pshikologa. O ile a sekama gape mpeteng. Ga gwa thuša selo. O be a sa dutše a befetšwe ebile a bolawa ke bodutu.

Ka fao Amina o ile a pakolla dibapadiši tša gagwe. Bontši bja tšona o be a hlagaleditšwe ke bosesiagwe, gomme go be go le bjalo le ka lepokisi la dibapadiši. O ile a bea Eli, Dassie, Mmutla le Legotlo mpeteng wa gagwe. Ba be ba eya go swara moletlwana wa teye ge a se nago hwetša ketlele ya teye.

O ile a tsoma ka lepokising la dibapadiši gape, gomme Amina a hwetša Ke eng. E be e lebetšwe tlase ka serotong sa tša go roka, botlaseng bja lepokisi la dibapadiši.

whatzit-1 finAmina o ile a retološa Ke eng go bona sefahlego sa gagwe, efela o be a se naso. Ke eng wa batho wa go lebalwa!O be a na le sebopego, sa nkgokolo-khutlonne, efela a hloka sefahlego goba matsogo goba maoto goba diphego goba mosela goba eng goba eng.

Amina a tsenya Ke eng mpeteng gare ga Elile Dassiele go lebana le Mmutla le Legotlo. O hweditše ketlele ya teye gomme a tšhela teye. Eli, Dassie, Mmutla le Legotlo ba fetša diteye tša bona ka pela, le Amina a dira bjalo. Efela, Ke eng yena, ga se a fetša ya gagwe ka pela. Ebang, o tla dira seo bjang a se na molomo!

Ka fao, Amina a tšea Ke eng le seroto sa tša go roka gomme a ya go kokoagwe.

“Ke eng seo?” gwa botšiša Koko.

“Ke eng,” a realo Amina. “Ke eng o hloka molomo.”

“Go lokile,” a realo koko wa Amina “efela re swanetše go dira ka pela, ke swaregile kudu, gape ke sa na le mošomo o montši.”

Koko wa Amina a mo thuša go rokelela Ke eng molomo;molomo o mobotse wa go myemyela.

“Ke eng o nyaka nko,” a realo Amina. Efela kokoagwe o be a sa mo theeletša.

Amina o ile a ya go sesi wa gagwe wa gare, Fozia.

“Ke eng seo?” gwa botšiša Fozia.

“Ke eng,” a realo Amina. “Ke eng o hloka nko.”

“Go lokile,” a realo Fozia, “efela re swanetše go dira ka pela, ke swaregile kudu, gape ke sa na le mošomo o montši.” Fozia o ile a thuša Amina go rokelela nko go Ke eng, nko ya go ema gannyane.

“Mahlo ona,” a realo Amina. Efela, Fozia o be a sa mo theeletše. Ka fao, Amina a ya go sesiagwe o mogolo, Shireen.

Tatago Amina a bona Amina mo tseleng.

“Ke eng seo?” gwa botšiša Tatagwe.

“Ke eng,” a realo Amina, “Ke eng o nyaka mahlo.”

“Ke na le ona,” a realo Tatagwe, “efela re swanetše go dira ka pela, ke swaregile kudu, gape ke sa na le mošomo o montši.”

Amina le Tatagwe ba rokelela mahlo go Ke eng – mahlo a mabedi a dikonopi a go phadima.

“Le mosela,” a realo Amina.

“Nka se kgone go go thuša ka seo,” a realo Tatagwe.

Amina a tšwela pele go ya go sesiagwe o mogolo, Shireen.

“Aa, mehlolo,” a realo Shireen, “o mo hweditše kae?” Amina a mmotša. “Ijoo!” a realo Shireen. “Ke be ke mo diretše gore ke tle ke go fe yena ge o belegwa, efela ka mo timetša pele ke mo fetša.”

Amina a tšea Ke eng a mo fa Shireen. “Aa, mehlolo,” a realo Shireen, “ o botse kudu. Naa o na le leina?”

“Ke eng,” a realo Amina, “gomme Ke eng o nyaka mosela.”

Ka fao Amina le Shireen ba direla Ke eng mosela – mosela wa go ya ka mo le ka mo! Ka morago Amina le Shireen ba lebelela Ke eng gomme Ke eng a myemyela!

“Go ka ba bjang ka moriri wa dikhele” gwa botšiša Shireen, “le ditsebe tša go ema? Efela morago o swanetše ke go sepela ka gobane ke swaregile kudu, gape ke sa na le mošomo o montši.”

whatzit-2 finAmina a bušetša Ke eng phapošing gomme a mmeya gare ga Elile Dassie go lebana le Mmutla le Legotlo. O ile a dira teye ka leswa.

Amina le Eli, Dassie, Mmutla le Legotlo ba nwa komiki e tee e tee, efela Ke eng a nwa dikomiki tše tharo ka ge a be a nyorilwe kudu. Ke nako e telele kudu a emetše tee!