Goggles wa go hlakodiša
Home | Written stories | Multilingual stories | Goggles wa go hlakodiša

Written stories

Goggles wa go hlakodiša

Author

Mongwadi ke Liz Sparg

Illustrator

Diswantšho ka Megan Vermaak

Bošego bjo bongwe, Jay o ile a phapharega gomme a bona seetša sa go kganya leratadimeng. Selo se sengwe se be se fofa ka lebelo le legolo se lebile lefasetereng. Ka nakwana, se ile sa ema. Lebati le ile la bulega, gomme gwa tšwa sebopiwa sa go tlaba. “Arp! Dumela, leina la ka ke Dikokolose. Arp,” sa realo sebopiwa. Jay o ile a no lebelela. “Arp! O a nkwa? O kgona go bolela? Arp!” gwa botšiša Dikokolose. Jay o lekile go bolela efela lentšu la gana go tšwa. “Arp! O ka mpotša gore ke eng – arp! – tše?”

Dikokolose a emiša mokotla wa polasetiki, lebotlelo la polasetiki le thini ya go se be le selo. “Di mela Lefaseng lohle. Di mo nageng le ka dinokeng gape di phaphamala le ka lewatleng. Di ka jewa?” Sebopiwa sa leka go ngatha lebotlelo. “Aowa, o se je selo seo! Ke polasetiki!” Lentšu la Jay le be le le le legolo ebile le kwagala gabotse gape. “Batho ba lahla ditlakala mebileng, gomme tša fofela ka dinokeng tša phaphasela go ya lewatleng.

Ka nako ye nngwe dihlapi le dikhudu di nagana gore ke dijo, gomme di a di ja tša hwa. Polasetiki, galase le thini di ba gona sebaka se setelele kudu, ka fao naga le dinoka le lewatle le mabopo a tletše ditlakala.” Dikokolose o be a bonala a nyamile. “Ge … arp! … ge nka iša ditlakala tšeo ka moka sekgobeng ka seetša? Ke tlo itirela planete ye mpsha ye ke tlo dulago go yona gomme Lefase le ka hlweka gape dihlapi tša se sa ja polasetiki. Arp! Ke kgopolo ye botse yeo?” “Ee,” Jay a realo. Dikokolose o ile a fofela morago ka sephatšamarung. “Arp! Ge o nhloka, o goeletše leina la ka gararo,”

Dikokolose a realo ge sephatšamaru se sepela. Jay o lebeletše sephatšamaru se subelela godimodimo. Se be se iša ditlakala tša mebileng godimo ka seetša, tša tšwa dinokeng, mabopong le ka lewatleng. Ka letšatši la go latela, batho ge ba tsoga Lefase e be e le le leswa le kganya le go bekenya. Go be go se ditlakala. Meetse a go hlweka, mebile ya go hlweka, dilo tšohle di be hlwekile. Batho bohle ba be ba rata Lefase la go Hlweka. dilo gape, arp! ba dira dilo ka moka tša go dira gore Lefase le be botse. Ba tlo thaba kudu ditorong tša bona ka fao ba tlogo nyaka go dira seo ge ba tsoga. Arp.”

Gomme seo se diragetše. Dikokolose o rometše toro ya lerole ya gauta ya phaphasela le go fofa go dikologa lefase. Bošegong bjoo, dimilione tša batho ba lorile ba hlokomela dithokgwa le mapatlelo le dithaba le dinoka le mabopo le mawatle. Ba ikwele ba thabile ebile ba na le khutšo ditorong tša bona. Ba rile ge ba tsoga, ba ya go dira se ba lorilego ka sona. Ba dirile gore Lefase le boele le be botse. Efela ga go yo a fetotšego tsela ya gagwe ya go phela. Ba tšwetše pele go lahlela ditlakala mebileng.

Ka nako ye nnyane fela, mebila, dinoka le mabopo a ile a tlala ditlakala. Jay o ile a nagana go bitša Dikokolose gore a tle go thuša. “Dikokolose, Dikokolose, Dikokolose! Lefase le bothateng gape!” THANKGO! Sephatšamaru sa tšwelela. “Arp! Bjale ke tlo leka toro ya ka ya lerole,” Dikokolose a botša Jay. “Batho bohle lefaseng ba tlo lora ba tloša ditlakala, arp! ebile ba bjala mehlare, arp! ebile ba diriša 

 

Boipshino bja Nal’ibali

Mehopolo eo le ka buang ka yona

Naa go lahla ditlakala gohle go dira eng go tikologo ya rena? O ka dira eng go hlokomela tikologo ya gago?

Go bona

Thala seswantšho go bontšha seo o naganago gore lerole la toro ya gauta le be le lebelelega bjang ge le be le fofafofa le lefase ka bophara.

Go bala

Bala temana gape fao Jay a hlalošago ka gona ka moo ditlakala di feleletšago di tsene ka dinokeng le mawatleng a rena, le mabopong a rena. Hlama seswantšho go bontšha ka moo se se diregago ka gona. Thala diswantšho tše nnyane tše di swailwego le marungwana magareng ga diswantšho.

Go ngwala

Ngwala pego ya kuranteng mabapi le ditsela tše di fapafapanego tšeo Goggles e thušitšego go dira gore Lefase le be botse gape. O se lebale go fa pego thaetlele ye e nago le maatlakgogedi! Thala seswantšho se se swanetšanago le pego.

Go dira dilo

Šomiša gape didirišwa tše di swanago le ditshitswana, meruswi ya polastiki le dikhatapokisi tše gantši di felago di lahlwa. Di kgabiše o šomiša pampiri, sephadimiši, pente le/goba dikhrayone o be o di fetoše go ba dilo tšeo wena le ba lapa la geno le ka di šomišago, go swana le mekotlana ya diphensele, dibase le dikhontheina tša bobolokelo. Dira phoustara ka kgopolo e tee goba tše pedi tše di ka kgonagalago mabapi le ka moo re ka hlokomelago tikologo.