Dijo tša Phiri tša go lalela
Home | Written stories | Multilingual stories | Dijo tša Phiri tša go lalela

Written stories

Dijo tša Phiri tša go lalela

Author

Ka Griselda Jacobs

Illustrator

Diswantšho ka Vian Oelofsen

Mogoo o mogolo o ile wa galagala sethokgweng ge Phiri e tsoga borokong bjo bobose.

“A letšatši le lebotse gakaakaang!” gwa realo Phiri. “Bosele bagwera ba ka ka moka ba banyenyane le ba bagolo,” a realo a dumediša diphoofolo tše dingwe. “Ipshineng ka letšatši la lehono. Ipshineng le ka moya o mobosana. Eyang godimo le fase go fihlela le hwetša dijo tše bosebose,” a oketša ka go realo ka lentšu la go bontšha bogwera bjo bogolo.

 

Taba ke gore Phiri o be a ikemišeditše gore bošegong bja letšatši leo o tlo ja e nngwe ya diphoofolo tšeo! O ile a kgetha go se je selo letšatši ka moka. Ke moka mathapama, o be a tla be a swerwe ke tlala e kgolo gomme a yo tsoma nama e bosebose. Mafelelong o ile a goeletša ka gore, “Ipshineng ka letšatši bagwera! Re tla bonana.” O ile a segelela ge a dutše a sepela.

Phiri o ile a opela koša e bose ge a dutše a kobakoba a eya moleteng woo diphoofolo di bego di nwa meetse go wona. Meetse a gona a be a hlwekile e bile a tonya. O ile a nwa go fihlela a kgolwa. Ke moka a ya ka boroko bjanyeng ka fase ga mohlare o mogolo o motala wa go ba le moriti.

Phiri o ile a lora dijo tša go rothiša mare tšeo a bego a tlo di ja ka morago letšatšing leo. O lorile nama e bešitšwego ya go lekana le yeo e jewago ke Kgoši Tau! Phiri o ile a myemyela kudu ge a dutše a lora.

Letšatši le be le šetše le sobela ge Phiri a tsoga borokong. O ile a ikotlolla leboelela gomme a itlhohlora boroko a dutše a setlwa ke tlala. Ke moka o ile a otlolla mehlagare ga mmalwa gore a tle a kgone go loma gabotse phoofolo yeo a e tsomago.

“Agaa, bjale ke nako ya go yo tsoma dijo tša ka tša go lalela,” gwa realo Phiri. “Nna Phiri ke setlwa ke tlala, ha-ha-ha-haaa,” a sega go fihlela mmele wa gagwe o šikinyega.

Ka nakwana, Phiri o ile a ipotšiša gore a lebe thoko efe. Naa o swanetše go leba ka go le letshadi goba le letona ge a fihla mehlareng e metelele? O ile a bona leswika la phaphathi bjanyeng bjo bonanana. Ka lehlakoreng le lengwe e be e le le lesehla gomme ka go le lengwe e le le leso. “Agaaaaa!” a realo Phiri a goeletša. “Ke tla fošetša leswika le godimo, ke moka mmala o mosehla o tla ra gore ke lebe ka go le letshadi, gomme o moso ka go le letona.” Leswika le ile la wela ka mmaleng o moso. Ntle le go senya nako, Phiri o ile a leba ka go le letona ge a fihla mehlareng e metelele. O be a tshelatshela ge a dutše a phatša mehlareng yeo.

E se kgale, Phiri o ile a bona mohlaselwa wa gagwe wa mathomo, e lego legotlwana le lesehlana.

“Aowaa! Legotlwana le ke le lenyenyane kudu,” gwa realo Phiri. “Mo nka se kwe le gore ke jele eng.”

Phiri o ile a fetela pele, ke moka a bona leebana le lephepolo. Leebana leo le be le dutše ka pele ga mohlare o mogolo, le kobola mo fase gore le hwetše dibokwana.

“Ehh, hai, e re ke ska iphetša matla,” gwa realo Phiri. “Leebana le le lona ke le lenyenyane kudu, nka se khore! E re ke se fele pelo. E re ke bone ge e ba nka se hwetše se sengwenyana kua diphoofolo di nwago meetse.”

Ge Phiri a batamela moo diphoofolo di nwago meetse, o ile a goeletša ka lethabo. O nyakile a hlaba lešata kudu! Gona moo, o ile a bona selo se sengwe a ba a nagana gore o a lora. O ile a bona diphoofolo tša go fetafetana ka bogolo di enwa meetse.

Phiri o ile a re, “Mo gona ke swanetše go ba bohlale.”

O ile a gagaba ka dimpa ka setu gomme a leta. O ile a batamela gape kgauswiuswi ka go nanya. O be a swanetše go ba bohlale ka gore diphoofolo di kgona go kwa menkgo kapejana, bjale o be a sa nyake gore di mmone. Phiri o ile a fihla mafelelong a bjang bjo botelele. O be a thabile wa go se kgone go itshwara ka gore mo pele ga gagwe, go be go na le phuti e nyenyane e enwa meetse ka go iketla.

“Mo gona ke bolaile,” gwa realo Phiri a sebaseba. “Selo feela seo se lego magareng ga ka le nama ya ka ke leswika le bogale la ka meetseng a go phadima.”

Ge Phiri a fofela phuti yeo, o ile a ponya mahlo, a ahlamiša molomo gomme a loma o šoro. Eupša ka yona nako yeo, nosi e ile ya mo loma mo nkong.

 


Phiri o ile a kwa bohloko gomme a lla a re, “Aaaawooo!” Bohloko bja go longwa ke nosi bo a šiiša! Eupša Phiri o be a ekwa bohloko kudu mo mogolong. O ile a re, “Kgane go direga’ng ka nna? Gape nosi ga se ya ntoma mo mogolong!”

Ka yona nako yeo, Phiri o ile a lemoga gore leswika lela le bogale le mo eme mo mogolong. Phuti yela e be e tšhabile gomme a meditše leswika!

“Nkabe ke sa ponya mahlo!” a bolela bjalo a galefile ge a dutše a eja fase a patile mosela.

Ka lehlakoreng le lengwe la letamo la meetse, diphoofolo tše dingwe ka moka di be di dutše ka laene okare di bogetše papadi. Di ile tša fepa mahlo ka se se bego se diregalela Phiri. Di ile tša hwa ka disego. Diphoofotšwana tše dinyenyane tšona di be di bile di kgokologa mo fase ka disego.

Kgoši Tau o ile a kgahlega kudu gomme a rora ka gore, “Phiri o laletše ka leswika! Mo lekgeng le gona, o ithutile gabohloko!”

Ke moka sethokgwa se ile sa šikinyega ge diphoofolo ka moka di hwile ka disego. Di ile tša sega go fihlela lefase le šišinyega. Lefase le ile la šišinyega kudu ka fase ga maoto a Phiri moo a ilego a hlatša leswika lela. Diphoofolo tša letamong la meetse di ile tša kwa sello sa Phiri sa go hwelela a le kgole. Di ile tša lebelelana gomme tša myemyela, ke moka sethokgwa sa boela sa ba le setu le khutšo.

Dira gore kanegelo e be le bophelo!

  • O ikwa bjang ka seo se diragaletšego Phiri? Naa o mo kwela bohloko goba aowa? Naa o be o tla ikwa bjang ge nkabe Phiri a ile a bolaya phuti yela e nyenyane?
  • Kgoši Tau o re Phiri o ithutile thuto. O nagana gore Phiri o ithutile thuto efe?
  • Naa le wena o ile wa ithuta thuto gabohloko? O ile wa ikwa bjang ka morago ga moo?